Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Mehanizmi odločanja v luči financiranja EU ter njenih razvojnih politik pri pridobivanju nepovratnih sredstev
Silvo Rep, 2016

Opis: V magistrskem delu smo podrobneje preučil črpanje nepovratnih sredstev iz naslova strukturne politike v obdobju 2004-2006. Pri tem smo se osredotočil na strukturo politike v smislu razvojnih prioritet, ki so razvidne v EPD ter PD. Za primerjavo smo opisali tudi novosti reforme, ki je opredeljena s konvergenco ter posameznimi finančnimi inštrumenti. V nadaljevanju smo obdelali vlogo države s pripadajočo regulativno in nadzorno funkcijo. Pri tem smo upoštevali veljavne zakone ter podzakonske akte s tega področja na nacionalni ravni in na ravni Evropske unije. V celoviti analizi učinkovitosti koriščenja nepovratnih sredstev R Slovenije v programskem obdobju 2004-2006 smo analizirali tudi izrabo sredstev pri novih članicah, ki so pristopile v EU kot polnopravne članice 1. maja 2004. Ob doseganju razvojnih ciljev v obdobju 2007-2013 smo obdelali Podravsko regijo ter jo analizirali v smislu pripravljenosti lokalnih skupnosti pri vključevanju v regionalno politiko in njene razvojne projekte. Pri tem smo analizirali uspešnost izvedenih prijav na pridobljenih in zaključenih projektih za preteklo obdobje z anketnim vprašalnikom, ki smo ga poslali vsem 32 občinam Podravske regije. V nalogi smo se osredotočili na pritožbe glede zavrnjenih projektov v upravnem postopku in v upravnem sporu. V upravnem sporu smo statistično ovrednotili in analizirali podatke, ki smo jih prejeli od Upravnega sodišča, ter tožbe na Evropsko sodišče prve stopnje ter jih analizirali v odnosu na veljavno zakonodajo. Pri tem smo ugotovili, da imamo v R Sloveniji zakonsko in regulativno dobro pokrito področje financiranja posameznih projektov ter vzpostavljen sistem pritožbe in sodnega varstva. Na nacionalni ravni peša samo izrekanje pravnomočnih in dokončnih sodb.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: strukturna politika, razvojni cilji, regija, Evropska Unija
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 2163; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

2.
Priložnosti, izzivi in potrebne spremembe za prehod v krožno gospodarstvo v Sloveniji
Damir Žerak, 2022

Opis: Krožno gospodarstvo ločuje gospodarsko rast od rabe virov in vpliva na okolje. Linearno gospodarstvo je netrajnostna oblika poslovanja, porabe in proizvodnje in predstavlja 91,6 % svetovnega gospodarstva. Krožno gospodarstvo, ki predstavlja 8,4 % svetovnega gospodarstva in pomeni sistemski premik iz linearnih gospodarskih praks, ustvarja nove poslovne in gospodarske priložnosti ter zagotavlja okoljske in družbene koristi. Pandemija Covida-19 pa je še dodatno razgalila številne pomanjkljivosti celotne družbe. Potrebne so sistemske spremembe. Zaradi navedenih dejstev smo se v diplomski nalogi odločili raziskovati krožno gospodarstvo in njegove prednosti, priložnosti, izzive in ovire. Rezultate smo pridobili s primerjavo sekundarnih in primarnih virov, katere smo pridobili s kvalitativno raziskovalno metodo polstrukturiranih intervjujev s predstavniki Ministrstva za gospodarski razvoj in turizem, SRIP – krožno gospodarstvo in Gospodarske zbornice Slovenije. Z analizo smo ugotovili, da so glavne prednosti in priložnosti krožnega gospodarstva finančne koristi, ohranjanje naravnih virov, zmanjšanje negativnih vplivov na okolje, več inovativnih poslovnih idej, preprečevanje nastajanja odpadkov, zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in kakovostnejši slog življenja. Kot ključno oviro, pomanjkljivost in hkrati izziv smo skozi analizo prepoznali medresorsko sodelovanje med gospodarskim sektorjem, vladami, raziskovalnimi in akademskimi inštitucijami ter civilno družbo in nevladnimi organizacijami. Raziskava je pokazala tudi, da bi za bolj uspešen prehod na krožno gospodarstvo morali izboljšati medresorsko sodelovanje in povečati investicije v raziskave in razvoj, ki bi s svojimi inovacijami olajšale prehod na krožno ekonomijo. Hkrati pa se je nakazala potreba po večjem ozaveščanju potrošnikov, da bi le-ti pogosteje posegali po produktih in storitvah, ki so plod trajnostnih in krožnih poslovnih ter proizvodnih procesov.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: krožno gospodarstvo, trajnostno razvojni cilji, SDG, trajnostna ekonomija, okolje, diplomske naloge
Objavljeno: 17.05.2022; Ogledov: 761; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh