Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


21 - 30 / 58
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
21.
Arbitraža in mediacija kot obliki alternativnega reševanja sporov
Lea Kresnik, 2017

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: alternativno reševanje sporov, arbitražni postopki, mediacije, diplomske naloge
Objavljeno: 06.07.2018; Ogledov: 2576; Prenosov: 211
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

22.
Arbitražna rešitev mednarodnega spora na primeru Filipini vs. Kitajska v južnokitajskem morju
Uroš Kolman, 2017

Opis: Naloga začenja z definicijo mirnega reševanja mednarodnih sporov in obravnava prepoved uporabe sile kot temeljno načelo mednarodnega prava. Sledi pregled diplomatskih sredstev mirnega reševanja sporov (pogajanja, dobre usluge anketa, mediacija in konciliacija) in predstavitev osnovnih značilnosti arbitraže in Meddržavnega sodišča. Ta del naloge vsebuje tudi dva praktična primera reševanja mednarodnih sporov: primer arbitraže v sporu med Argentino in Čilom v zadevi ožine Beagle in primer reševanja ozemljskega spora med Belize in Gvatemalo. Naloga vsebuje tudi osnovne podatke o Konvenciji ZN o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS). Nato se naloga osredotoči na primer arbitraže v Južnokitajskem morju. 22. januarja 2013 je Republika Filipini vložila zahtevo za arbitražo proti Ljudski republiki Kitajski po Prilogi VII Konvencije ZN o pomorskem mednarodnem pravu. Arbitraža se nanaša na vlogo zgodovinskih pravic in izvor pomorskih upravičenj v Južnokitajskem morju, status določenih pomorskih dejavnikov v Južnokitajskem morju in vprašanje zakonitosti določenih aktivnosti Kitajske v Južnokitajskem morju, ki jih Filipini označujejo kot kršitev Konvencije ZN o pomorskem mednarodnem pravu. Kitajska je zavzela stališče nepriznavanja in nesodelovanja v postopku. Stalno arbitražno sodišče (PCA) je bilo sekretar postopka. V zadevi arbitraže v Južnokitajskem morju je arbitražni senat 29. oktobra 2015 izdal Odločbo o jurisdikciji in sprejemu pristojnosti in nato Arbitražno odločbo 12. julija 2016.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mirno reševanje mednarodnih sporov, arbitraža, ozemljski spor, razmejitev, zgodovinske pravice
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 2446; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

23.
Alternativno reševanje sporov na področju zavarovalniške dejavnosti
Urška Star, 2018

Opis: Diplomska naloga je osredotočena na analizo alternativnega reševanja sporov na področju zavarovalniške dejavnosti. Zavarovalniški spori so posebnizato, ker izvirajo večinoma iz zavarovalne pogodbe. Zavarovalniceimajonamreč interes, da spore rešijona čim hitrejši, miren in zaupen način ter nadaljujejoposlovna razmerja s strankami kot zavarovalci. Obenem pa so zavarovalnice po zakonu zavezane zagotoviti postopke izvensodnega reševanja sporov za stranke kot potrošnike. Ker gre v zavarovalniški dejavnosti velikokrattudiza spore vezane na odškodnino, pa imajo podoben interes tudi zavarovanci, da dobijo izplačilo. Zavarovalna pogodba je sicer ena izmed bolj kompliciranih pogodb obligacijskega prava, zato je potrebna pojasnitev tudi bistvenih institutov zavarovalnega prava. Nepoznavanje vsebin zavarovalnih pogodb in dejavnosti je namreč lahko tudi razlog, ki privede do sporov. Diplomska naloga,ob presoji in primerjavi s sodnim postopkom reševanja sporov zastopa stališče, da so oblike alternativnega reševanja sporov, kot so predvsem arbitraža, ki je najbolj podobna postopkom pred sodišči in se konča z meritorno odločbo, pa tudi mediacija, kot posredovalni organ ter institut varuha dobrih poslovnih običajev v zavarovalništvu, za primere kršitev etičnega kodeksa in dobrih poslovnih običajev zavarovalnic, primerni načini za razreševanje zavarovalniških sporov. Pomembno jih je le uporabiti na pravilen način in s pravo obliko glede na naravo spora.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: zavarovalništvo, alternativno reševanje sporov, zavarovalni spori, arbitraža
Objavljeno: 26.07.2018; Ogledov: 2727; Prenosov: 232
.pdf Celotno besedilo (715,03 KB)

24.
25.
Pravna ureditev in obeti ARSS v Republiki Sloveniji
Tomaž Švara, 2010

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: alternativno reševanje sporov, mediacija, arbitraža, poravnava, mediatorji, arbitri, civilni pravdni postopki, diplomska dela
Objavljeno: 03.08.2018; Ogledov: 2576; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (786,35 KB)

26.
Mediacija v civilnopravnih zadevah in druge alternativne oblike reševanja sporov
Špela Ahčin, 2013

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mediacija, alternativno reševanje sporov, sodni postopki, družinski spori, čustva
Objavljeno: 06.08.2018; Ogledov: 2494; Prenosov: 146
.doc Celotno besedilo (714,50 KB)

27.
Varstvo potrošnikov v teoriji in praksi
Helena Luin, 2013

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: potrošnik, varstvo potrošnikov, potrošniška politika, alternativno reševanje sporov, potrošniške organizacije
Objavljeno: 07.08.2018; Ogledov: 2495; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

28.
Mednarodnopravna ureditev varstva kulturne dediščine
Lana Nastja Anžur, 2017

Opis: V pričujočem delu se soočamo s tematiko varstva kulturne dediščine in njenega umeščanja v mednarodnopravno sfero. Čeprav med pravnimi panogami varstvo kulturne dediščine ne zavzema tako vidnega položaja kot nekatere t. i. "klasične" panoge, denimo kazensko ali civilno pravo, to nikakor ne pomeni, da je področje nezanimivo oz., da ne more postavljati kompleksnih izzivov pri reševanju pravnih problemov. Prav tako sega ideja o varstvu in zaščiti objektov posebne kulturne vrednosti že daleč v zgodovino. Zavest o nujnosti takega ravnanja je izpričana že v starem Babilonu. To predstavljam v uvodnem, zgodovinskem delu naloge. A čeprav gre za takšno kontinuiteto, panogi ne moremo očitati zastarelosti. V zadnjih nekaj letih se je odločilno pokazala volja udeležencev mednarodnega prostora po napredku in inovacijah (pravnih) s sprejemom nekaterih takšnih ukrepov s strani mednarodnih organizacij. Eden od njih je v maju v Nikoziji sprejeta t. i. "Blood antiquities convention". Prav konvencije so kot osnovno orodje pri doseganju naprednih ciljev najpomembnejši dejavnik. Prav njim in organizacijam, ki so za njihovo kreacijo zaslužne, se posvečam v drugem delu. Zaobjete so vse mednarodne organizacije, ki imajo moč ustvarjanja zavezujočih dokumentov za države in organizacije, ki sicer nimajo takšnih sposobnosti, a so aktivno udeležene pri njihovem nastajanju. Predstavljam tudi telesa pod njihovim okriljem, ki sopovezana z udejanjanjem skupnih ciljev. Trenutno je na področju varstva kulturne dediščine ena od najbolj perečih tematik varstvo kulturnih dobrin v okviru oboroženih spopadov. V lanskem letu smo bili priča zgodovinskemu dogodku, ko je Mednarodno kazensko sodišče v Haagu prvič izdalo obsodilno sodbo v primeru Al Mahdi, s področja varstva kulturne dediščine. Šlo je za uničevanje kulturnih spomenikov v Maliju s strani terorističnih organizacij. Tej temi se posvečam v tretjem delu. Poskušam analizirati mehanizme, ki so trenutno na voljo, za uresničevanje varnostnih ukrepov v primerih oboroženih spopadov. Poskušam tudi postaviti razločevalno mejo med posameznimi uničenji. Ne gre enačiti primerov, ko do poškodovanja pride v smislu kolateralne škod in poškodovanja, ki je namerno, usmerjeno na določeno kulturno dobrino zaradi emotivne vrednosti, ki jo ta predstavlja določeni družbeni skupini. Delo zaključujem z analizo trenutnih možnost za reševanje problematik, ki se pojavljajo na področju kulturne dediščine in njihovimi mogočimi alternativami. Priznati je treba, da je področje prava kulturne dediščine nekoliko togo. Vzrok temu so na eni strani pomanjkanje primernih pravnih instrumentov za reševanje, na drugi pa nepripravljenost držav, ki velikokrat postavljajo nacionalni interes pred interes celotnega človeštva in tako odklanjajo sprejem konvencij in drugih aktov, ki bi področje lahko ustrezno uredili.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mednarodno pravo, kulturna dediščina, oboroženi spopadi, reševanje sporov, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 2720; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (785,37 KB)

29.
Načelo prostovoljnosti in načelo zaupnosti v mediaciji
Martina Sep, 2016

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: alternativno reševanje sporov, mediacija, mediacijska načela, načelo prostovoljnosti, načelo zaupnosti
Objavljeno: 03.09.2018; Ogledov: 2419; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

30.
Odloženi pregon kot oblika alternativnega reševanja sporov
Sanijela Kurtović, 2018

Opis: Odloženi pregon kot oblika alternativnega reševanja sporov se uporabi, ko ne bi bilo primerno, da bi dejanje storilca, ki ima znake kaznivega dejanja, ostalo brez ukrepa, vendar ta ni nujno potreben v obliki kazenske sankcije. Za uspešno izvedbo postopka državni tožilec upošteva 162. člen Zakona o kazenskem postopku ter Splošno navodilo za enotno uporabo določb 162. člena Zakona o kazenskem postopku o odložitvi kazenskega pregona. Državni tožilec se za izvedbo odloženega pregona odloči, če na podlagi dejanskega stanja iz kazenske ovadbe presodi, da so dani pogoji za uvedbo postopka. Alternativna oblika kazenskega pregona je način, ki osumljencu omogoča izogniti se kazenskemu pregonu, če je ta pripravljen ravnati po navodilih državnega tožilca in če izpolni določene naloge, s katerimi se zmanjšajo ali odpravijo škodljive posledice kaznivega dejanja. Uspešno zaključen odloženi pregon in posledično zavrženje kazenske ovadbe imata pozitiven učinek na storilca kaznivega dejanja. V magistrskem delu so postavljene hipoteze, ki so na podlagi rezultatov potrjene oziroma ovržene. V teoretičnem delu so predstavljene različne oblike alternativnega reševanja sporov, analizirani so statistični podatki dela Okrožnega državnega tožilstva v Kranju. Predstavljen je celoten postopek odloženega pregona. V empiričnem delu je na podlagi raziskave tožilskih spisov preverjeno, ali državni tožilec za izpolnitev obveznosti osumljenca določi najprimernejšo nalogo, plačilo določenega prispevka v korist javne ustanove ali v dobrodelne namene. S pomočjo vprašanj, zastavljenih strokovni sodelavki na Centru za socialno delo, je opisan koncept dela v splošno korist. S primeri, ki so izpostavljeni, je bilo preverjeno, ali državni tožilci v postopku delujejo arbitrarno in ali so osumljenci obravnavani po istih kriterijih. V zaključku je povzeta vsebina magistrskega dela, na podlagi raziskave so ovrednotene postavljene hipoteze.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: alternativno reševanje sporov, državni tožilci, odloženi pregon, osumljenci, oškodovanci
Objavljeno: 18.10.2018; Ogledov: 2370; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (736,24 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh