1. ANALIZA POSLOVNEGA OKOLJA IN POSLOVNIH PRILOŽNOSTI NA MADŽARSKEMInes Čigoja, 2016 Opis: Madžarska je po mnenju strokovnjakov rastoči trg, ki bo tudi v prihodnje ohranjala zdravo gospodarsko rast in politično stabilnost, saj so naslednje predvidene volitve leta 2018. Kljub notranji stabilnosti je zaradi svoje volje znotraj evropskega prostora velikokrat kritizirana s strani Bruslja ter ostalih posameznih držav članic in lahko predstavlja izzive za poslovanje tudi v prihodnje. S strogim politično–ekonomskim režimom, pod taktirko premierja Viktorja Orbána, se je uspešno rešila recesijskega primeža in postaja pravo dinamično, multikulturno okolje. Po drugi strani pa je v percepciji slovenskega gospodarstva nevidna soseda. Tako kažejo tudi statistični podatki ter interes podjetij in posameznikov na raznih poslovnih in kulturnih srečanjih. Je naša šesta najpomembnejša trgovinska partnerica, a zadnja v primerjavi s sosednjo Avstrijo, Italijo in Hrvaško. Zanimivo je, da je Francija (5. partnerica) pred Madžarsko, njena vrednost blagovne menjave s Slovenijo pa temelji skorajda v celoti na delu z Revozom. Primerjalna vrednost blagovne menjave Slovenije z Madžarsko in drugouvrščeno Italijo je trikratna, v prid slednji. Opazno je, da je sodelovanje med Slovenijo in Madžarsko pod dejanskimi zmožnostmi v primerjavi z ostalimi sosednjimi državami, zato smo se v diplomski nalogi odločili analizirati madžarski trg. Cilj naloge je bil analizirati obstoječe stanje bilateralnega sodelovanja med Slovenijo in Madžarsko ter identificirati podjetja, ki poslujejo na trgu. S pomočjo PESTEL analize želimo orisati madžarsko poslovno okolje in njene regije ter izpostaviti posebnosti in značilnosti pri poslovanju. Analizo okolja in sintezo smo podprli z mnenjem podjetij, aktivnih na madžarskem trgu, ki so s svojo subjektivno oceno orisala začetne in glavne ovire pri poslovanju, splošno gospodarsko stanje ter nadaljnje načrte pri poslovanju s slednjo. Do ugotovitev smo prišli s pomočjo empirične analize primarnih in sekundarnih podatkov, ki so pokazali pozitivne rezultate in identifikacijo poslovnih priložnosti v večih panogah ter nekatere potencialne regije kot priložnost zunaj Budimpešte.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: poslovanje z Madžarsko, bilateralno sodelovanje, PESTEL analiza, madžarske regije, poslovne priložnosti, slovenska podjetja, izzivi in ovire
Objavljeno: 10.08.2017; Ogledov: 3555; Prenosov: 195
 Celotno besedilo (1,79 MB) |
2. |
3. Razlike v kakovosti življenja med slovenskimi regijami po raziskavi EQLS 2007Mihaela Rudar Neral, 2013 Opis: Pričujoča naloga daje približno sliko kakovosti življenja v slovenskih regijah v letu 2007, ko
je bila izvedena - že druga po vrsti – evropska raziskava o kakovosti življenja v državah EU.
Med anketiranimi 35 tisoč prebivalci v 27 evropskih državah je svoje mesto našla tudi
Slovenija.
Skušali smo ugotoviti, kakšne so značilnosti in razlike v kakovosti življenja med slovenskimi
regijami po modelu, v katerem so zajete bistvene razsežnosti kakovosti življenja. Ne gre le za
denar, uresničene želje, plačano zaposlitev, skuhano kosilo, dopust na morju, odlično zdravje
in sposobno vlado. Gre za veliko več, saj nalogi nismo pristopili površno, temveč smo se v
podatke poglobili. V teoretičnem delu smo preučevali, zakaj je kakovost življenja pomembna
in kako jo lahko empirično izmerimo. V empiričnem delu pa smo izvedli kvantitativno
analizo podatkov, pridobljenih pri Economic and Social Data Service. Ta nam je omogočil
dostop do podatkov, shranjenih v UK Data Archive v Essexu, ker žal naš Arhiv družboslovnih
podatkov s temi podatki ne razpolaga. Zanimalo nas je, katere so največje razlike med
regijami glede kakovosti življenja in sicer na osnovi sedmih različnih dimenzij, ki po modelu
EQLS opredeljujejo kakovosti življenja – dohodek, subjektivno zaznavanje zadovoljstva,
ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem, družinsko življenje, nastanitev in lokalno
okolje, zdravje in zdravstveno varstvo ter kakovost družbe. Slovenija je v samem vrhu
evropskih držav po razmerju med prebivalci in številom regij, zato je premajhno število
podatkov po posamezni regiji v marsičem oviralo analizo. V zaključku smo povzeli
ugotovitve, ki smo jih lahko podkrepili s statističnimi testi in imajo veljavo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: evropska raziskava o kakovosti življenja, slovenske regije, kakovosti življenja, kvantitativna analiza podatkov, značilnosti, razlike
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 818; Prenosov: 52
Celotno besedilo (3,79 MB) |
4. Vpliv socialnega kapitala na regionalno inovacijsko zmogljivostMaja Gojkovič, 2016 Opis: Sodobne študije, ki proučujejo razvojno, pa tudi ekonomsko učinkovitost različnih
sistemov in okolij, kot so regije, ob diskusiji, kaj določa razvojno uspešnost, razvijajo tudi
smernice za podporna okolja ter metodologije za identifikacijo in spodbujanje človeškega
kapitala, intelektualnega kapitala, socialnega kapitala in drugih dejavnikov. Socialni
kapital je pri tem velikokrat obravnavan samostojno ter predstavlja posebno obliko
družbene moči znotraj proučevanja sociokulturnih dejavnikov razvojne uspešnosti in
dejavnikov spodbujanja konkurenčnosti.
Pričujoča doktorska disertacija pojem socialnega kapitala postavlja v okvir regionalne
inovacijske zmogljivosti, pri tem ugotavlja umeščenost, vrednost in pomen socialnega
kapitala za doseganje inovativnega preboja na eni strani ter na drugi strani ponuja
strukturirano obravnavo elementov in komponent pojma inovacijske zmogljivosti v
regionalnem kontekstu.
Identifikacija pojmov s statistično zadostno, preverljivo determinanto socialnega kapitala
in determinanto inovacijske zmogljivosti z razvojem novih metodologij oziroma
reinterpretacijo obstoječih, je ključni in najbolj kompleksni del naloge. Ob ugotovitvi
smiselnosti povezovanja in vzročno-posledične korelacije določilnic obeh pojmov je
mogoče tudi ugotavljanje pogojenosti inovacijske zmogljivosti s koncentracijo socialnega
kapitala v izbrani regiji. Tako doktorska disertacija preizkusi pozitivni in negativni vpliv
povezovalne, premostitvene in združevalne oblike socialnega kapitala na segmente
inovacijske zmogljivosti, kot so prenos in dostopnost tihega znanja, povezovanje
gospodarstva z akademsko sfero, pretok in ustvarjanje delovnih mest ter absorpcijsko
zmogljivost in odprtost relevantnih deležnikov, kar sicer velja za kreativna, učeča se
okolja.
Skozi temeljit teoretični premislek ter kombinacijo kvantitativne in kvalitativne analize na
nacionalni ravni in ravni slovenskih kohezijskih regij smo v pričujoči doktorski disertaciji
podali argumente o nedvomni povezanosti ravni socialnega kapitala z inovacijsko
zmogljivostjo nekega območja.
Doktorska disertacija ob povezovanju pojmov socialnega kapitala in regionalne
inovacijske zmogljivosti ponuja tudi kritični premislek o celovitem modelu in indikatorjih
razvojne uspešnosti ter ponudi tudi smernice za aplikativni razvojni model kot skupek
dolgoročno usmerjenih in ustrezno raziskovalno-analitično podprtih nacionalnih strategij,
iz njih izhajajočega interdisciplinarnega, medresorskega oblikovanja mrežnih organizacij
in povezav, pri čemer se dotakne tudi vprašanja nujnosti in pomembnosti obstoja
podpornih institucij. Inovativni preboj je skupek več dejavnikov, katerih optimalnega
prepletanja in delovanja zagotovo ne moremo doseči zgolj s strukturiranjem formalnih
upravljavskih in administrativnih okvirjev, niti ne zgolj z osredotočenostjo na socialni
kapital – ta mora nastajati, se krepiti in uporabljati ob drugih pogojih in dejavnikih.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: socialni kapital, inovacije, regije, inovacijske zmogljivosti, inovacijsko okolje, razvojni modeli, disertacije
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 780; Prenosov: 47
Celotno besedilo (2,99 MB) |
5. |
