Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


41 - 50 / 70
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
41.
Primerjava rehabilitacije po možganski kapi med mlajšimi in starejšimi pacienti
Anel Sedić, 2022

Opis: Možganska kap je klinični sindrom, za katerega je značilen žariščni nevrološki izpad, ki se pojavi nenadoma, traja več kot 24 ur in je žilnega, netravmatskega izvora. MK delimo na IMK (pri 70 do 80 odstotkih pacientov) in možgansko krvavitev (pri 10 do 15 odstotkih pacientov). Prvi znaki in simptomi so GROM. MK pri mladih in starejših ne smemo enačiti, saj obstajajo pomembne razlike. Kot smo ugotovili iz rezultatov, so pri mladih najpogostejši dejavniki tveganja dislipidemija, kajenje in hipertenzija, medtem ko sta pri starejših hipertenzija in kajenje, vendar je pri mladih treba dodati pomembnost dednih dejavnikov tveganja. Mladi so v drugačnem socialnem in poklicnem položaju kot starejši. Diagnostični postopek je pri obojih enak. Priporočila za zdravljenje so pri obeh populacijah podobna. Za obe populaciji je priporočljivo zdravljenje v enotah za MK, saj se tako tudi zmanjšajo možnosti za pozne zdravstvene zaplete (epileptični napad, čustvene spremembe, bolečine itd.). Pri komunikaciji moramo uporabljati kratka in jasna sporočila ter biti strpni pri poslušanju. Rehabilitacija, pri kateri je potreben multidisciplinaren odnos, temelji na kinezioterapiji (koncept Bobath, PNF, Vojta) in fizikalni terapiji. V svet medicine prihajajo sodobnejše terapije (terapija s pomočjo robota, navidezna resničnost, video igranje ipd.), ki se bodo v prihodnosti vedno bolj uveljavljale. Ustrezna rehabilitacija bo pri mladih prinesla boljše rezultate, lahko traja dlje časa in je, kot smo ugotovili, hitrejša kot pri starejših. Prognoza in dolgotrajno preživetje sta prav tako pri mladih boljša.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Možganska kap, rehabilitacija možganske kapi, mladi in možganska kap, starejši in možganska kap
Objavljeno: 06.07.2022; Ogledov: 967; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

42.
FIZIOTERAPEVTSKA OBRAVNAVA PO OPERACIJI RAKA DOJKE
Karmen Novak Hren, 2022

Opis: Sekundarni limfedem (SLE) je pogost zaplet, ki nastane po zdravljenju raka dojke. Prvi znaki so opaženi v enem ali dveh mesecih po operaciji, lahko tudi nekaj let pozneje, predvsem zaradi poškodb ali vnetij na roki. Je posledica čezmernega zastajanja beljakovinsko bogate tekočine v medceličnem prostoru, zaradi nepravilnega delovanja limfnega sistema, ki je bil poškodovan zaradi mastektomije, obsevanja, odstranjenih pazdušnih bezgavk, povišanja telesne teže, poškodbe ali infekcije. Izraža se kot kronično otekanje zgornjega uda, predela okoli lopatice, podpazdušnega dela in področja dojke. Če SLE ni diagnosticiran in zdravljen v začetni fazi, lahko napreduje v pojav številnih zapletov, ki vodijo v zmanjšanje gibljivosti in sposobnosti za opravljanje vsakodnevnih aktivnosti, posledično pa tudi v poslabšanje psihološkega statusa pacientke. Zdravljenje je multimodalno, tako konzervativno kot kirurško, vendar ima fizioterapevtska obravnava vodilno vlogo pri obravnavi pacientk s SLE. Pomembno je hitro ukrepanje s pravilnim terapevtskim pristopom. Osnovna terapija je kompleksna dekongestivna fizioterapevtska obravnava, ki vključuje manualno limfno drenažo, kompresijsko povijanje, terapevtske vaje v kompresiji ter nego in redno pregledovanje kože. Vloga fizioterapevta je, da s pomočjo fizioterapevtskih metod in tehnik sledi ciljem terapije, kot so zmanjšati obstoječe otekline, fibrozno tkivo, povečati limfno cirkulacijo in vzdrževati primerno stanje kože. Pri obravnavi moramo še posebej upoštevati individualne potrebe pacientke, njene zmogljivosti in sposobnosti glede na klinični status osnovne bolezni, fizikalni in psihološki status. Prizadevati si moramo, da pacientko seznanimo o vzroku, poteku bolezni in jo podučimo o pomembnosti nege ter samopregledovanja kože, naučimo pravilne izvedbe vaj, spodbujamo k rednemu samopovijanju ali nošenju kompresijskih oblačil. Le z medsebojnim aktivnim sodelovanjem bo fizioterapevtska obravnava dolgoročno uspešna in vplivala na boljšo kakovost življenja pacientk s SLE po operaciji raka dojke.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Rak na prsih, kompleksna dekongestivna terapija, limfedem, rehabilitacija, fizioterapija.
Objavljeno: 06.07.2022; Ogledov: 946; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (945,90 KB)

43.
Vloga glasbene terapije pri fizioterapevtski obravnavi oseb z Alzheimerjevo demenco
Nika Konečnik, 2022

Opis: Uvod in namen: V diplomski nalogi smo s pomočjo pregleda znanstvene literature želeli preveriti, ali je uporaba glasbe koristna pri fizioterapevtski obravnavi oseb z Alzheimerjevo demenco (AD) in ali glasbena terapija blagodejno vpliva na osebe z AD. Demenca je čedalje pogostejši pojav pri starejših, zato je pomen nefarmakoloških pristopov še toliko večji. Metode: Metodologija diplomske naloge temelji na pregledu znanstvene literature, ki smo jo poiskali s pomočjo spletnih baz PubMed in Googlov Učenjak. Rezultati: Ugotovili smo, da ima glasbena terapija pozitivne učinke na psihično in fizično počutje pri osebah z AD ter da pripomore k izboljšanju kakovosti življenja. Uporabnost: Diplomska naloga je uporabna za fizioterapevte, ki so zaposleni v institucijah s starejšimi osebami z demenco, in za kader, ki prav tako sodeluje pri obravnavi teh oseb. Omejitve: Izključitveni in vključitveni dejavniki, starost člankov in majhen vzorec pri raziskavah, ki oteži posploševanje rezultatov na celotno populacijo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Alzheimerjeva demenca, fizioterapija, glasbena terapija, rehabilitacija
Objavljeno: 06.07.2022; Ogledov: 835; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (472,83 KB)

44.
Klinične smernice za fizioterapevtsko obravnavo bolnikov po okvari hrbtenjače
Maša Slevec, 2022

Opis: Okvara hrbtenjače je lahko posledica travme, bolezni ali degenerativnih sprememb. Posledice se kažejo v izgubi telesnih funkcij kavdalno od ravni okvare. V diplomski nalogi smo raziskovali, ali obstajajo klinične smernice za fizioterapevtsko obravnavo bolnikov po okvari hrbtenjače. Ugotovili smo, da je vsa literatura namenjena posameznim področjem obravnave (npr. respiratornih funkcij), ki pa bolezensko niso specifična. Po pregledu literature smo smernice strnili in jih razvrstili glede na raven okvare hrbtenjače. Ugotovljeno je bilo, da je obravnava okvar vratnega dela hrbtenice najbolj kompleksna. Z upadanjem ravni okvare upada tudi prizadetost pacienta in se veča stopnja samostojnosti. Pri višjih vratnih okvarah je obravnava osredotočena na nemoteno respiracijo, saj je ta bistvena za preživetje. Z nižanjem ravni okvare se obravnava osredotoča na obvladovanje ročnega vozička in učenje transferja. Nekateri pacienti se učijo tudi stoje in hoje z različnimi pripomočki. Z nižanjem ravni okvare se pacienti osredotočajo na učenje čim bolj funkcionalne hoje z ali celo brez pripomočkov. Nekateri pacienti se na tej ravni še vedno srečujejo z motnjami križnih funkcij. Ugotovljeno je bilo, da se fizioterapevtska obravnava precej razlikuje glede na raven okvare. Dejstvo pa je, da se ne glede na raven okvare osredotoča na doseganje najvišje stopnje samostojnosti, ki je za to raven dosegljiva.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Poškodba hrbtenjače, rehabilitacija, fizioterapevtska obravnava, klinične smernice
Objavljeno: 13.09.2022; Ogledov: 696; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (627,37 KB)

45.
Analiza uspešnosti rehabilitacije pacienta z endoprotezo kolenskega sklepa
Maruša Kajzer, 2022

Opis: Kolenski sklep je največji sinovialni sklep v človeškem telesu. Poleg travmatičnih poškodb ga prizadenejo tudi degenerativne spremembe. Najpogostejša večvzročna degenerativna bolezen sinovialnih sklepov je osteoartroza. Njeni glavni simptomi in klinični znaki so stalno prisotne bolečine, kratkotrajna jutranja okorelost, zmanjšanje funkcije, krepitacija, omejena gibljivost in kostne zadebelitve sklepa. Ob neuspelem konservativnem zdravljenju se odločimo za operativni poseg. Vstavitev totalne endoproteze (v nadaljevanju: TEP) je ena izmed najpogostejših operacij v ortopediji. Pomembno vlogo pri rehabilitaciji po protetiki sklepa imata predoperativna in pooperativna priprava pacienta. V diplomski nalogi smo želeli analizirati uspešnost pooperativne rehabilitacije pacienta s TEP kolena. Zanimala nas je povezava med bolečino in ITM ter vpliv gibljivosti kolenskega sklepa glede na čas, po katerem so pacienti prišli na rehabilitacijo. Raziskavo, v kateri je sodelovalo 50 pacientov, smo izvedli v Medicinsko-rehabilitacijskem centru Zreče. Pacienti so skupaj s fizioterapevti izpolnili vprašalnik Knee Society Score pred štirinajstdnevnim rehabilitacijskim procesom in po njem. Po končani rehabilitaciji smo podatke statistično analizirali. Ugotovili smo, da je korelacija med ITM telesne teže in stopnjo bolečine v kolenskem sklepu negativna in nizka (r = 0,336). Rezultati so pokazali, da je bil regresijski model statistično značilen (p = 0,017). Variabilnost indeksa telesne mase je pojasnila 9,4- odstotno točkovanje bolečin v kolenu. Za vsak dodaten kg/m2 se je bolečina v kolenu zmanjšala za 0,612 točke (p(t) = 0,017). Dokazali smo tudi, da se je gibljivost po koncu rehabilitacije statistično značilno izboljšala za 14 stopinj (p < 0,001). Med časom, ki je pretekel od operacije do pričetka rehabilitacije, in izboljšanjem gibljivosti je bila korelacija negativna, neznatna in statistično neznačilna (rho = –0,195; p = 0,174). Ugotovili smo, da se je kolenski rezultat po štirinajstdnevni rehabilitaciji statistično značilno izboljšal za 15 točk (p < 0,001).
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: endoproteza kolenskega sklepa, osteoartroza, rehabilitacija endoproteze, vprašalnik Knee Society Score
Objavljeno: 13.09.2022; Ogledov: 627; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

46.
Ocenjevanje učinkovitosti fizioterapevtske obravnave po operaciji rotatorne manšete
Vita Krese, 2022

Opis: Ruptura rotatorne manšete (v nadaljevanju: RM) je najpogostejši vzrok bolečine in omejitve funkcije ramenskega obroča. Pojavlja se tako pri mlajših, večinoma kot travmatska poškodba tetive RM, ali pri starejših, pri katerih prevladuje degenerativna preobremenitev tetive, ki posledično povzroči rupturo RM. Zdravnik se skupaj s pacientom, glede na velikost rupture in pacientove želje, odloči za operativno ali konzervativno zdravljenje. Najpogostejša intervencija po poškodbi RM, predvsem pri mlajših osebah in masivnih rupturah, je artroskopsko operativno zdravljenje. Ne glede na izbiro zdravljenja je pomembna čimprejšnja vključitev pacienta v program rehabilitacije. Glede na zdravniško pooperativno oceno in dejavnike tveganja se pacient vključi v program rehabilitacije, ki mu omogoča najbolj optimalen napredek v procesu okrevanja po operaciji RM. Zaradi pomembnosti rehabilitacije v procesu celjenja tetive po operativnem zdravljenju RM smo v diplomski nalogi predstavili ugotovitve učinkovitosti štirinajstdnevne zdraviliške rehabilitacije po operaciji RM. V raziskavo smo vključili 40 pacientov, ki so bili na rehabilitaciji v Diagnostično rehabilitacijskem centru Terme Zreče. Kot pokazatelj učinkovitosti štirinajstdnevne rehabilitacije smo uporabili Ocenjevalno lestvico za ramo Univerze Kalifornija, Los Angeles (UCLA Shoulder Rating Scale). Ugotovitve naše raziskave kažejo, da se bolečina po štirinajstdnevni zdraviliški rehabilitaciji na lestvici od 1 do 10 izboljša za 2,95 stopnje, kar je statistično značilno (p < 0,05). Prav tako smo ugotovili, da se gibljivost povprečne aktivne elevacije poveča s 103,9 stopinj na 131,3 stopinje, kar pomeni statistično značilno izboljšanje za 27,4 stopinje (p < 0,05). S potrditvijo obeh hipotez smo dokazali, da sta glavna cilja rehabilitacije izboljšanje gibljivosti in zmanjšanje bolečine ramenskega sklepa uspešno dosežena.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: rotatorna manšeta, rehabilitacija, fizioterapija, ruptura, operacija
Objavljeno: 13.09.2022; Ogledov: 654; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

47.
Fizioterapevtska obravnava bolnika z napredovano fazo Parkinsonove bolezni
Tina Selan, 2022

Opis: Uvod in namen: Parkinsonova bolezen (PB) je nevrodegenerativna bolezen z zgodnjim propadanjem dopaminergičnih nevronov v črni substanci. V diplomskem delu smo obravnavali problematiko rehabilitacije bolnikov z napredovano PB. Namen diplomskega dela je bil pregledati literaturo in ugotoviti kateri rehabilitacijski postopki so najbolj učinkoviti in kako le ti vplivajo na motorično stanje bolnikov. Metode: Uporabili smo sistematični pregled virov domače in tuje literature. Pri tem smo uporabljali spletne baze PubMed, Pedro in COBISS. Rezultati: Sistematični pregled je pokazal, da ponavljajoče se vaje in vadba na tekalni stezi pomagajo izboljšati obseg gibanja, vzdržljivost, parametre hoje, funkcionalno dosegljive dejavnosti ter zlasti posturalno stabilnost in ravnotežje. Izkazalo se je tudi, da te vaje pomagajo zmanjšati padce in strah pred padci, kar lahko neposredno ali posredno prispeva k izboljšanju ravnotežja. Uporabnost: Predstavitev pristopov rehabilitacije pri napredovani PB z namenom zmanjšanja posledic napredovane bolezni, izboljšanja kakovosti življenja bolnikov, izboljšanju diagnostike, timskega sodelovanja. Omejitve: nezaključene raziskave in raziskave, ki se na raziskovano temo ne navezujejo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Parkinsonova bolezen, fizioterapevtska obravnava, fizioterapija, rehabilitacija
Objavljeno: 13.09.2022; Ogledov: 725; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (405,52 KB)

48.
Učinkovitost kinezioterapije pri obravnavi totalne endoproteze kolka
Domen Ocvirk, 2022

Opis: Vstavitev totalne kolčne endoproteze je ena od najpogostejših in najuspešnejših ortopedskih operacij z visokim deležem zadovoljnih pacientov. Zaradi strmega naraščanja degenerativnih obolenj pri starejši populaciji se število vstavljenih kolčnih endoprotez vsako leto povečuje, aktiven življenjski slog in posledične poškodbe pa pripomorejo tudi k vse večjemu deležu mlajših pacientov. Za optimizacijo kirurških rezultatov je pomembna takojšnja pooperativna rehabilitacija, v kateri ima že vrsto let najpomembnejšo vlogo fizioterapija s kinezioterapijo kot glavno metodo. V diplomskem delu smo pregledali literaturo in primerjali raziskave, ki so proučevale učinkovitost kinezioterapije pri pacientih s totalno endoprotezo kolka. Literaturo smo iskali v spletni bazi PubMed, kjer smo izbrali deset raziskav, v katerih so proučevali učinkovitost različnih kinezioterapevtskih metod in tehnik pri pooperativni rehabilitaciji na moč, na intenziteto bolečine in funkcijske sposobnosti pacientov s totalno endoprotezo kolka. Ugotovili smo, da je kinezioterapija učinkovita metoda pooperativne rehabilitacije pri pacientih s totalno endoprotezo kolka, vendar so zaradi razmeroma kratkih intervencij in časa spremljanja pacientov v večini raziskav statistično pomembni samo kratkoročni učinki, zato bi bilo v prihodnje treba opraviti več raziskav visoke kakovosti z večjim številom pacientov. Priporočljivo bi bilo, da bi za pridobitev dolgoročnih učinkov in kakovostnih rezultatov spremljali daljše intervencije v različnih fazah rehabilitacije. Pregled najnovejših strokovnih raziskav je pokazal, da so različne metode in tehnike kinezioterapije učinkovite pri povečanju moči, zmanjšanju bolečine in izboljšanju funkcijskih sposobnosti v različnih fazah rehabilitacije. Iz strokovnega vidika zaradi uporabe različnih subjektivnih testov in vprašalnikov učinki niso statistično značilni. V prihodnje bi bilo bistvenega pomena ocenjevanje z enakimi vprašalniki, testi in merilnimi orodji v vseh raziskavah, saj bi bili le tako rezultati bolj primerljivi. Prav tako bi bilo nujno treba poenotiti in standardizirati vadbene programe z jasnimi opisi, intenziteto in s pogostostjo izvajanja vaj.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: totalna endoproteza kolka, kinezioterapija, terapevtska vadba, rehabilitacija totalne endoproteze kolka
Objavljeno: 28.09.2022; Ogledov: 523; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (669,43 KB)

49.
Ugotavljanje zadovoljstva uporabnikov fizioterapevtskih storitev v Domu starejših občanov Črnomelj
Tjaša Klemenčič, 2022

Opis: Uvod in namen: Namen diplomske naloge je pregled strokovne literature s področja fizioterapevtske obravnave (v nadaljevanju FO) v domu starejših občanov (v nadaljevanju DSO), predstaviti prednosti FO v DSO, predstaviti institucionalno varstvo v Sloveniji in obravnavati problematiko staranja prebivalstva. Metode: Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega in raziskovalnega dela. Za pregled obstoječega znanja smo uporabili deskriptivno raziskovalno metodo. V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno metodo raziskovanja. Z uporabo induktivne in deduktivne metode pa smo izdelali anketni vprašalnik. Rezultati: Na podlagi naše raziskave ugotavljamo, da je zadovoljstvo s FO v DSO Črnomelj visoko. Učinkovitost potrjuje tudi visoka stopnja zadovoljstva s FO starejših odraslih, ki je bila 4,6 (92 %). Dokazali smo, da so zaradi FO uporabniki bolj samostojni pri vsakodnevnih aktivnostih. Če primerjamo stopnjo samostojnosti ob sprejemu v DSO in med bivanjem v DSO, se je stopnja samostojnosti pri vsakodnevnih aktivnostih dvignila za 25 %. Dokazali smo tudi, da zaradi FO uporabniki živijo bolj kakovostno življenje. Uporabnost: Naša raziskava potrjuje, da so starejši odrasli s FO v DSO zadovoljni, prav tako se je izboljšalo tudi njihovo fizično stanje pri vsakodnevnih aktivnostih, gibanju in hoji. Omejitve: Zaradi starejših člankov in študij ter majhnega števila anketirancev ugotovitev ne moremo posplošiti na celotno populacijo starejših odraslih.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: fizioterapija starostnika, zadovoljstvo s fizioterapevtskimi storitvami, fizioterapevtska obravnava v domu starejših občanov, institucionalno varstvo starejših, staranje, fizioterapija, rehabilitacija
Objavljeno: 20.10.2022; Ogledov: 729; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (787,93 KB)

50.
Krepitev odpornosti in fizioterapevtska priporočila po Covid-19
Jernej Opara, 2022

Opis: Pandemija Covid-19 ima pomemben vpliv na organizacijskem in strokovnem področju, zato predstavlja velik izziv za zagotavljanje zdravstvene oskrbe in rehabilitacije. Hospitalizirani bolniki s Covid-19 imajo različne simptome, vključno z zvišano telesno temperaturo, bolečinami v mišicah, utrujenostjo, kašljem in oteženim dihanjem. Starejši naj bi bili bolj ogrožena skupina za razvoj hude oblike Covid-19. Namen zgodnje rehabilitacije je usmerjen v preprečevanje zapletov in dvig samostojnosti pri opravljanju osnovnih življenjskih funkcij. Pomembna je celostna fizioterapevtska obravnava pacientov s Covid-19, saj ustrezna fizioterapevtska obravnava skrajša ležalno dobo hospitaliziranih pacientov. Menim, da je zgodnja rehabilitacija ključnega pomena, saj bomo le tako dosegli dober končni rezultat. V zadnjem času je v ospredje prišla telerehabilitacija oziroma rehabilitacija na daljavo, ki s pomočjo tehnologije vodi program rehabilitacije. Telerehabilitacija je primerna za mlade, ki so utrpeli blag potek bolezni in so vešči novejše informacijske tehnologije. Priporočila za aktivno mobilizacijo vključujejo dejavnosti, kot so vaje za gibljivost, vadba za vsakodnevno življenje, kolesarski motomed in hoja. Pri pisanju diplomske naloge smo prišli do omejitev znanstvene literature. V diplomski nalogi smo predstavili pomen zgodnje rehabilitacije pri pacientih po prebolelem Covid-19. Pregledali smo, katere fizioterapevtske metode so učinkovitejše, in potrdili, da je zgodnja rehabilitacija po Covid-19 zelo pomembna zlasti v akutni fazi.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: fizioterapija, zgodnja rehabilitacija, starejši, odrasli in Covid-19, fizioterapevtska obravnava, aktivne vaje, vadba.
Objavljeno: 29.11.2022; Ogledov: 491; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (755,34 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh