1. |
2. Vpliv spletnih socialnih omrežij na samopodobo mladihTjaša Peršič, 2015 Opis: Področje raziskovanja, ki se ga v magistrski nalogi lotevamo, so spletna socialna omrežja, pri
katerih nas je zanimal njihov vpliv na samopodobo mladih ter možnost razvijanja
narcisističnega vedenja pri t. i. Net generaciji. Za izbrano temo smo se odločili, ker menimo,
da si to področje zasluži dodatna raziskovanja, saj danes, v vse bolj virtualnem svetu, igrajo
spletna socialna omrežja pomembno vlogo pri oblikovanju in vzdrževanju posameznikove
samopodobe, zlasti pri mladih, ki so jih popolnoma »osvojila«.
Naloga je sestavljena iz dveh delov. Prvi del je namenjen teoretičnim izhodiščem, kjer so
predstavljeni ključni pojmi, s katerimi smo nalogo teoretično podprli. Na začetku smo
predstavili spletna socialna omrežja, kjer smo večji poudarek namenili najbolj priljubljenemu
spletnemu socialnemu omrežju Facebook, nadaljujemo s predstavitvijo samopodobe, na
koncu pa se lotevamo še pojma narcisizma. Vse pojme smo definirali s pomočjo različnih
avtorjev, ki se ukvarjajo s to tematiko, pri tem pa smo bili kar se da objektivni. Za boljše
razumevanje smo vključili še nekatere opravljene raziskave na to temo, s čimer smo nalogo
dodatno obogatili.
V empiričnem delu naloge so predstavljeni rezultati in ključne ugotovitve opravljene
kvantitativne in kvalitativne raziskave. Ugotovili smo, da kljub temu da na naš izbrani vzorec
spletna socialna omrežja ne pomagajo pri vzdrževanju posameznikove pozitivne samopodobe,
lahko vseeno govorimo o nekem vplivu, ki jih ta imajo na posameznike in na njihovo
osebnost. Ali vplivajo na njihovo samopodobo pozitivno ali negativno, je odvisno od vsakega
posameznika in od njegove uporabe. Kar se tiče razvijanja narcisističnega vedenja na spletnih
socialnih omrežjih, rezultati potrjujejo, da zlasti pretirana uporaba spletnih socialnih omrežij
lahko pri posamezniku vodi do bolj narcisističnega vedenja, kar je v skladu s prebrano
literaturo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: spletna socialna omrežja, Facebook, Net generacija, samopodoba, narcizem, magistrske naloge
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 1439; Prenosov: 259
 Celotno besedilo (1,28 MB) |
3. Povezanost vzgojnih stilov staršev z razvojem samopodobe pri mladostnikihTanja Gregorin, 2016 Opis: Diplomsko delo predstavlja analizo vzgojnih stilov staršev v povezavi s samopodobo
mladostnikov. Teoretični del vsebuje teorije in raziskave družine, različnih vzgojnih stilov,
obdobje mladostništva, samopodobe mladostnikov na različnih področij kot so družinska,
čustvena, medosebna, akademska, telesna in splošna samopodoba, ter povezave same vzgoje z
razvojem samopodobe. V empiričnem delu diplomske naloge je predstavljena raziskava, ki smo
jo izvedli med 111 anketiranci. Ugotovili smo, da je vzgoja staršev povezana z razvojem
posameznikove samopodobe. Pokazalo se je, da vzgojni stili vplivajo na različna področja
samopodobe, največji vpliv pa se je pokazal ravno pri družinski samopodobi, torej, kako otroci
vidijo svojo družino ter svojo vlogo v njej ter kako si sami predstavljajo svojo bodočo družino.
Zato je poudarjena pomembnost primernega izbora vzgojnega stila staršev, saj ta vpliva na
samopodobo mladostnikov ter njihovo mnenje o samem sebi. V obdobju mladostništva pa je
zelo pomembno, kakšna je posameznikova samopodoba, saj se mladostniki v tem obdobju
veliko srečujejo z odnosi z osebami istega ter nasprotnega spola, začnejo se telesno razvijati in
spreminjati, prav tako pa se tudi začnejo odločati, s čim se želijo v življenju ukvarjati in
posledično izbirajo oziroma usmerijo svoj študij ter začnejo iskati primernega partnerja, s
katerim si bodo v prihodnosti ustvarili svojo družino.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: družina, mladostniki, vzgoja, vzgojni stili, samopodoba, diplomske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 986; Prenosov: 108
Celotno besedilo (1,18 MB) |
4. Analiza osebnostnih značilnosti vrhunskih slovenskih šahistovLucija Pust, 2018 Opis: V nalogi je predstavljena analiza osebnostnih profilov slovenskih vrhunskih šahistov. Glavni cilj
je bil ugotoviti, kakšne so osebnostne značilnosti vrhunskih slovenskih šahistov in ali se le-te
razlikujejo od splošne populacije. Raziskovanje je zajemalo merjenje osebnostnih lastnosti po
modelu Velikih pet, samopodobe, samospoštovanja in njegovih izvorov ter optimizma.
Vključenih je bilo 5 ženskih in 5 moških slovenskih vrhunskih šahistov (ELO nad 2400 M in nad
2100 Ž). V obliki kratkih osebnostnih profilov smo predstavili izbrane osebnostne lastnosti
vrhunskih slovenskih šahistov in šahistk, nato pa preverili, ali obstaja tipičen osebnostni profil
šahista oz. šahistke. Nadalje smo preverili, ali obstajajo razlike v izbranih osebnostnih
značilnostih med šahisti in šahistkami ter ali se v teh značilnostih razlikujejo od splošne
populacije. Po naših rezultatih je tipičen šahist oseba, ki po dimenzijah Velikih pet ne izstopa iz
splošne populacije, ima dobro samopodobo in je nagnjen k višjemu samospoštovanju na področju
kompetentnosti (občutku lastne sposobnosti in učinkovitosti). Zase misli, da je dovolj dobra,
inteligentna, odgovorna in ekstravertirana oseba, ki pa bi lahko bila manj občutljiva in rahlo bolj
odločna. Njeno samospoštovanje izvira predvsem iz tekmovanja z drugimi, božja ljubezen pa na
njeno samospoštovanje nima velikega vpliva. Ni niti optimist, niti pesimist in na poti pa jo
spremlja tudi zmerna mera upanja. Rezultati primerjave med spoloma so pokazali, da se moški
čutijo bolj sposobne in učinkovite od žensk. Drugih razlik med spoloma nismo našli.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: šah, osebnost, osebnostne zančilnosti, samopodoba, diplomske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 907; Prenosov: 51
Celotno besedilo (2,41 MB) |
5. Analiza učinkovitosti dnevnega centra za otroke in mladostnike v okviru socialno varstvenih programovAna David, 2017 Opis: Na področjih socialnih odnosov, samopodobe, šole in šolskega uspeha/neuspeha ter
preživljanja prostega časa se tekom odraščanja lahko pojavijo težave, ki jih otroci in
mladostniki ne zmorejo rešiti sami in v nekaterih primerih jim tudi njihovi starši ne znajo
oziroma ne zmorejo pomagati. Zato so z namenom pomoči za tovrstne težave ustanovljene
organizacije in programi dnevnih centrov za otroke in mladostnike. Žal je o teh programih
in njihovi učinkovitosti premalo poznanega in predstavljenega, zato marsikdo pomoči
potreben ostane brez tovrstne podpore.
V nalogi smo na osnovi razpoložljive znanstvene literature opisali omenjena področja,
njihov pomen za otroka oziroma mladostnika ter za njihove starše, potencialne težave in
način soočanja z njimi. V empiričnem delu smo preverili, kakšne so kvalitete in
potencialne težave v življenju otrok in mladostnikov, ki obiskujejo dnevni center za otroke
in mladostnike Koper-PetKA ter kakšne učinke je zaznati ob obiskovanju programa.
Ugotovili smo, da se težave otrok in mladostnikov, vključenih v program, v največji meri
kažejo na področju kvalitetnega preživljanja prostega časa, največja izboljšava ob
obiskovanju programa pa se kaže v učnem uspehu. Kljub temu, da Dnevni center PetKa ne
vpliva enako na vsa področja v življenju otrok in mladostnikov, pa je iz rezultatov razbrati,
da ima zelo pomembno in pozitivno vlogo ter vpliv pri izboljšanju kvalitete življenja otrok
in mladostnikov.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: otrok, mladostnik, socialni odnosi, samopodoba, učni uspeh, prosti čas, Dnevni center za otroke in mladostnike
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1221; Prenosov: 129
Celotno besedilo (1,96 MB) |
6. Korelacija med bulimijo in depresijoKsenija Jovanović, 2015 Opis: V strokovni literaturi in tematskih pogovorih avtorji oziroma nastopajoči večkrat povezujejo
bulimijo z depresijo, vendar te korelacije praviloma ne pojasnijo natančneje. Obstajajo celo
podatki, iz katerih je mogoče sklepati, da ima tri četrtine bulimičnih oseb hkrati tudi
simptome depresije.
V prvem delu naloge sem opravila intervjuje z osebami, obolelimi za bulimijo, in skušala
ugotoviti, ali njihovo obnašanje, počutje, razmišljanje o življenju in o njihovi bolezni
dejansko kažejo na večjo ali manjšo prisotnost depresije.
V drugem delu naloge sem opravila intervjuje s strokovnjaki, psihiatri, ki imajo bogate,
večletne izkušnje s tovrstnimi boleznimi. Njihova mnenja in komentarji, ki se nanašajo na
simptomatiko obeh bolezni, so mi pomagali ugotoviti bistvena dejstva pri korelaciji med
bulimijo in depresijo.
In končno, z uporabo vsega zbranega gradiva sem poskusila odgovoriti še na eno vprašanje, ki
se mi zdi zanimivo: Ali razlike v poimenovanju določenih bolezni in bolezenskih stanj lahko
vplivajo na pravilnost diagnosticiranja in zdravljenja – tudi pri trditvi, da je oseba z bulimijo
hkrati tudi depresivna?
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: bulimija, depresija, avtoagresija, samomorilnost, samopodoba, diplomske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 865; Prenosov: 83
Celotno besedilo (498,02 KB) |
7. Strah pred javnim nastopanjemSonja Benčina, 2014 Opis: Strah pred javnim nastopanjem je strah, ki je prisoten skoraj v vsakem posamezniku. Je pojav,
ki ljudi lahko ovira pri vsakdanjem življenju in njihovih uspehih. Mnogi strah pred javnim
nastopanjem skrivajo in si ne priznajo, da jih le-ta ovira v življenju. Posledično se začnejo
javnemu nastopanju izogibati in s tem zmanjšajo možnost za uspešno premagovanje strahu
pred javnim nastopanjem. Če se s strahom pred javnim nastopanjem ne soočajo in ga ne
poskušajo odpraviti, se le-ta veča in vedno težje se ga znebijo. V diplomski nalogi sem
poskušala izvedeti, zakaj se posamezniki javnega nastopanja bojijo in kako, če sploh, strah
pred javnim nastopanjem premagujejo. Preverila sem pomen besed strah in fobija, dejstva o
strahu, kako samopodoba vpliva na pojavljanje strahu in preučila posledice strahu pred javnim
nastopanjem. V diplomsko nalogo sem vključila kvalitativno raziskavo, v kateri sem kot
merski instrument izvedla fokusno skupino. Tako raziskava kot tudi predelana literatura sta
dali podobne rezultate oziroma sklepe. Ugotovila sem, da se veliko posameznikov boji
javnega nastopanja. Najpogostejši vzrok za strah pred javnim nastopanjem je, da se
posamezniki bojijo biti izpostavljeni in ocenjevani. Bojijo se, da ne bodo sprejeti v družbo in
da jih bo ta zaradi napak pri nastopanju zavračala in izobčila. Na pojav strahu pred javnim
nastopanjem pomembno vpliva tudi samopodoba posameznika. Večina vprašanih ne
uporablja posebnih metod za odpravo strahu pred javnim nastopanjem, čeprav jih poznajo in
vedo, da bi jim lahko pomagale. Le dva izmed vprašanih pred javnimi nastopi izvajata jogo za
sprostitev. Avtorji prebrane literature svetujejo različne metode, ki pomagajo zmanjšati
oziroma odpraviti strah pred javnim nastopanjem. Razhajanje sem opazila le pri fokusni
skupini, kjer so bili vprašani skeptični do kakršnih koli metod za odpravljanje strahu pred
javnim nastopanjem. Poudarili so, da lahko posameznik strah pred javnim nastopanjem
premaga le z veliko vaje in trdne volje.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: javno nastopanje, strah, fobija, samopodoba, socialna fobija
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 1190; Prenosov: 111
Celotno besedilo (601,30 KB) |
8. Analiza spremenljivosti in povezanosti stilov navezanosti ter samopodobeSiena Krušič, 2021 Opis: Stili navezanosti predstavljajo temelje za naše odnose in komunikacijo s soljudmi. Delimo jih na varne in negotove, odvisno od tega, kako varne oziroma negotove se počutimo v odnosih, kako pomembni so za nas odnosi ter na kakšen način se trudimo dobiti od drugih tisto, kar potrebujemo. Stili navezovanja so tesno povezani s samopodobo, saj je ta v največji meri odvisna od povratne informacije, ki nam jo drugi podajajo o nas in pa od naših idej o tem, kako nas drugi vidijo.
Tako stili navezanosti kot samopodoba so skozi življenje spremenljivi. Z večjim občutkom varnosti v odnosih se izboljša tudi samopodoba, prav tako pa se z izgubo varnosti samopodoba poslabša.
V nalogi najprej raziskujemo teorijo navezanosti, na podlagi katere se je razvilo naše razumevanje mehanizmov medsebojnih odnosov. Odkrivamo vplive na razvoj različnih stilov navezanosti in njihove posebnosti, značilnosti posameznih obdobij, specifičnost stilov v različnih odnosih ter njihovo spremenljivost. V nadaljevanju predstavimo razvoj samopodobe ter njeno povezanost s stili navezovanja. Raziskujemo tudi terapevtsko in psihosocialno obravnavo stilov navezanosti ter samopodobe.
V lastni raziskavi na izbranem vzorcu raziskujemo sprememenljivost in povezanost splošnih in specifičnih stilov navezanosti ter samopodobe v različnih življenjskih obdobjih. S pomočjo vprašalnikov in intervjujev razkrivamo, da pri raziskovanih osebah spremembe navezovanja praviloma spremljajo tudi spremembe samopodobe. Negativne spremembe najpogosteje nastopajo kot posledice težkih življenjskih izkušenj in izgub, njihov vpliv pa je velik in trajen; pozitivne spremembe so lahko načrtovane, dosežemo jih skozi delo na sebi, v terapiji ali skozi izboljšane odnose. Verjetni vzroki za razvoj in spremembe specifičnih stilov in samopodobe raziskovanih oseb se ujemajo s pregledom relevantne literature in z rezultati pomembnejših raziskav, ki jih navajamo v nalogi.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: stli navezanosti, samopodoba, samozavest, spremembe, povezanost, svetovanje, magistrske naloge
Objavljeno: 05.05.2022; Ogledov: 574; Prenosov: 33
Celotno besedilo (1,79 MB) |
9. Samopodoba žensk z ADHD v sodobni družbiAnja Rupnik, 2021 Opis: Omemba motnje ADHD se v sodobni družbi pojavlja vedno večkrat. Zaradi nerazumevanja in neinformiranosti o motnji, še vedno prihaja do stigmatizacije obolelih. V diplomski nalogi smo raziskovali, kako se ženske z ADHD doživljajo, kako doživljajo svojo vlogo v družbi in kako se stigma zaradi ADHD potencialno povezuje z njihovo samopodobo.
V teoretičnem delu smo najprej predstavili trenuten položaj žensk v družbi in kako se je ta položaj skozi čas spreminjal. Nekaj besed smo namenili seksizmu in sistemu patriarhata, ter kako vplivata na blagostanje žensk in družbe kot celote. Nato smo predstavili spol in spolne vloge ter stereotipe o ženskah, saj so pomembni dejavniki pri boljšem razumevanju problematike. Opredelili smo samopodobo, identiteto in samospoštovanje, ki tvorijo celoto samodoživljanja posameznika. V zadnjem delu teoretičnega dela smo opredelili ADHD, opisali simptomatiko, kako se ga odkriva in zdravi, razlike med spoli ter posledice in komorbidnost motnje.
Empirični del zajema kvalitativno analizo petih polstrukturiranih intervjujev. Vzorec so sestavljale ženske, stare od 20 do 42 let, s potrjeno diagnozo ADHD. Vprašanja so se osredotočala na odnos žensk do družbe ter njihovega položaja v njej, na odnos družbe do ADHD in žensk z ADHD do te motnje ter kako se vse skupaj povezuje z njihovo samopodobo. Rezultate smo predstavili z izseki intervjujev, ki so pripomogli h globljemu razumevanju problematike. Pokazali so, da je potrditev in sprejemanje diagnoze ADHD udeleženkam izjemno pomembna in da sta stigmatizacija ter nerazumevanje družbe pripomogla k njihovi slabši samopodobi. Majhen vzorec in število mlajših udeleženk sta bili glavni omejitvi, zato rezultatov nismo mogli posplošiti na celotno populacijo.
Ugotovitve raziskave so lahko smernice za nadaljnje raziskovanje vsakodnevnega doživljanja žensk z ADHD in kako se nerazumevanje in stigmatizacija s strani družbe povezujeta z njihovo samopodobo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: motnja ADHD, samopodoba, ženske, spolne vloge, sodobna družba, diplomske naloge
Objavljeno: 17.05.2022; Ogledov: 713; Prenosov: 88
Celotno besedilo (1,18 MB) |
10. |
