1. |
2. Zagotavljanje varnosti v Zavodih za prestajanje kazni zapora preko disciplinskega kaznovanja obsojencevDenis Perše, 2017 Opis: Magistrska naloga se osredotoča na področje primernejše oziroma učinkovite urejenosti disciplinskih kazni po ZIKS-1. Dejstvo je, da se v praksi srečujemo s težavo, da obstoječe disciplinske kazni obsojenci ne dojemajo kot kazni in jih mešajo s instituti varnostne narave (namestitev v strožji režim prestajanja kazni). Tema magistrske naloge je precej aktualna, saj se v praksi soočamo z vprašanjem, kakšna bi lahko bila normativna ureditev disciplinskih kazni, da bi bila ustrezna in učinkovita ter da bi dosegla svoj namen. Ugotovitve ankete, izvedene med obsojenci, kažejo na to, da obsojenci varnostne ukrepe (namestitev v posebej varovan prostor, obisk za steklom) doživljajo kot kazen. Vse to kaže tudi na dejstvo, da obsojenci tisto kazen, ki jim je bila izrečena takoj, doživljajo zelo čustveno in jih močno prizadene
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Zavodi za prestajanje kazni zapora, disciplinski prestopek, disciplinska sankcija, varovanje zavoda, pravosodna policija, Zakon o splošnem upravnem postopku, Evropski odbor za preprečevanje mučenja in nehumanega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja, Slovenija, Evropska unija
Objavljeno: 07.11.2017; Ogledov: 3366; Prenosov: 200
 Celotno besedilo (1,05 MB) |
3. Evalvacija vpliva probacijske službe na povratništvo in zaporsko populacijo v Republiki SlovenijiKarin Razdrh, 2021 Opis: Porast kriminala je mednarodni problem. Zaradi tega se več kot polovica evropskih držav
srečuje oziroma spopada s problematiko prezasedenosti zaporov. Na zaporsko populacijo v
veliki meri med drugim vpliva tudi povratništvo, saj je delež povratnikov med vsemi
obsojenci lahko tudi 50-odstotni. V boju proti povratništvu in posledično zmanjšanju
prezasedenosti zavodov so bile ustanovljene probacijske službe. Slovenija je leta 2018
pridobila organ za probacijo. Namen naše naloge je bil, da skozi evalvacijo ugotovimo, ali
je probacija v Sloveniji (ne)učinkovita in kakšen vpliv je imela na slovenski zaporniški
sistem ter družbo.
Raziskava je bila razdeljena na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo
predstavili delovanje javnih politik in njihove akterje. Predstavili smo tudi delovanje
Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij in Uprave za probacijo, ki delujeta znotraj
Ministrstva za pravosodje. Poleg tega smo opredelili pojma povratništvo v kaznopravnem
pomenu in zaporsko populacijo. Na koncu teoretičnega dela smo naredili primerjavo z
ostalimi evropskimi državami.
V empiričnem delu smo opredelili raziskovalni problem, tri zastavljene teze, namen in
cilje naloge ter metodologijo. Za pomoč pri evalvaciji in doseganju ciljev naloge smo si
zastavili tri teze in dve od njih potrdili. Probacija je pripomogla k zmanjšanju zaporske
populacije in povratništva, vendar je v drugem letu izvrševanja zaključila manj kot plovico
vseh nalog. Probacija prav tako ni dostopna vsem nekdanjim obsojencem. Če bi lahko
rešili ti dve področji probacije, bi lahko opazili še boljše rezultate pri resocializaciji
obsojencev in zmanjšanju števila povratnikov. Kljub temu pa lahko sklenemo, da je bila
ustanovitev probacije pravilna odločitev.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: povratništvo, povratnik, probacija, sankcija, javna politika, evalvacija, diplomske naloge
Objavljeno: 17.05.2022; Ogledov: 571; Prenosov: 44
Celotno besedilo (1003,88 KB) |
