Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Pravica do stavke
Robert Horvat, 2021

Opis: Namen magistrskega dela je celovita obravnava pravice do stavke s poudarkom na omejevanju in prepovedjo te pravice, predvsem v policiji. V prvem delu je pojasnjeno, kaj je stavka, predstavljeni so nacionalni in mednarodni pravni viri, ki določajo pravico do stavke ter zakonske omejitve te pravice zaradi javnega interesa. Osrednji del zajema delovanje sindikatov v javnem sektorju in delovanje obeh reprezentativnih sindikatov v policiji v Sloveniji. V zadnjem delu je narejena primerjava med slovensko in tujo zakonodajo ter slovensko in tujo ustavno sodno prakso, ki ureja omejitev oziroma prepoved pravice do stavke v vojski in policiji. Stavka je tista varovana ustavna pravica oziroma neka skrajna sila %ultima ratio% boja delavcev in sindikatov za varovanje in uresničevanje ekonomskih in socialnih pravic in interesov iz dela. Delavci z organiziranostjo kolektivno izražajo svoje nezadovoljstvo na takšen način, da za krajši oziroma določen čas ustavijo delo. Pogoje za uveljavljanje pravice do stavke pa določa Zakon o stavki. Uveljavitev pravice do stavke obenem povzroča škodo subjektu, proti komu je usmerjena. Ustava v drugem odstavku 77. člena določa, da se določenim kategorijam oseb zaradi javne koristi z zakonom omeji pravica do stavke oziroma se omejitve vežejo na vrsto in naravo dejavnosti v povezavi z zahtevami javne koristi. To pomeni, da je dopustno omejevati ali prepovedovati pravico do stavke tistim delavcem, ki opravljajo dejavnosti, kjer javna korist takšne omejitve ali prepoved stavke zahteva. Omejitve pravice do stavke mora zato biti objektivne in funkcionalne narave. Vsebinsko omejevanje stavke z natančno navedbo nalog, ki jih je med stavko zaradi javnega interesa treba opravljati, lahko pripelje do tega, da bo določenemu številu delavcev v nekaterih službah stavka dejansko prepovedana. To zlasti velja tedaj, če se omejitve stavke z naštevanjem nujnih nalog, katerih opravljanje je treba med stavko zagotoviti, nanašajo na pooblaščene delavce v določenih službah, kot je vojska in policija. Policisti in javni uslužbenci, zaposleni v Policiji in na Ministrstvu za notranje zadeve, imajo pravico do stavke, vendar so v primerjavi z večino zaposlenih v javnem sektorju in gospodarstvu omejeni do takšne mere, da morajo kljub stavki opravljati naloge, s katerim se zagotavlja varnost ljudi in njihovega premoženja, te naloge pa so določene v Zakonu o organiziranosti in delu v policiji. Ta ustavna pravica je v Republiki Sloveniji z Zakonom o obrambi popolnoma odvzeta le vojaškim osebam, ki so zaposlene v Slovenski vojski.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: stavka, pravica, omejitev, policija, sindikat
Objavljeno: 16.12.2021; Ogledov: 1180; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (851,14 KB)

3.
Reprezentativnost sindikatov v luči odločbe Ustavnega sodišča U-I-249/10
Vladimir Lazić, 2021

Opis: V diplomskem delu so predstavljene ključne težave, s katerimi so soočeni socialni partnerji v javnem sektorju pri sklepanju kolektivnih pogodb dejavnosti ali višje ravni. Težave se kažejo tako pri pridobivanju statusa reprezentativnosti, s katerim lahko sindikat sklene kolektivno pogodbo, kot pri zakonski določitvi ustreznega kvoruma števila sindikatov, ki je potreben, da se Kolektivna pogodba za javni sektor oz. njeni aneksi štejejo za veljavno sklenjene. Ustavno sodišče je z odločbo št. U-I-249/10 z dne 15. 3. 2012 naložilo zakonodajalcu, da ugotovljeno neskladnost zakona z Ustavo RS odpravi v roku dveh let, kar se še vedno ni zgodilo. Osrednji problem je, da je Republika Slovenija, ki je sicer stranka Kolektivne pogodbe za javni sektor, med pogajanji za sklenitev aneksa k le-tej v vlogi zakonodajalca spremenila »pravila igre« (kvorum), da bi lažje sklenila aneks. Sindikati, ki jih je država (vlada) na ta način želela zaobiti, so zato zahtevali oceno ustavnosti te zakonske spremembe in bili na ustavnem sodišču uspešni. Ustavno sodišče je svojo odločbo obrazložilo tako, da se je zakonodajalec znašel pred težko nalogo, kako zakon spremeniti, da bo skladen z Ustavo RS. Namen tega diplomskega dela je poiskati možno rešitev, npr. da bi zakon predpisal, da je za sklenitev Kolektivne pogodbe za javni sektor oz. aneksa k njej potrebno soglasje vseh sindikatov, vendar bi to praktično onemogočilo sklepanje kolektivne pogodbe oz. aneksov. S tem bi kaj kmalu ponovno prišli v neustavno stanje zaradi kršitve načel prava, saj kolektivne pogodbe ne bi bilo več mogoče spreminjati in prilagajati novim družbenim okoliščinam.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: sindikat, reprezentativnost sindikatov, kolektivna pogodba, kvorum, ustavno sodišče
Objavljeno: 30.12.2021; Ogledov: 842; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (454,38 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh