Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Tržni potencial sivke in njenih izdelkov
Nuša Kalan, 2017

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: sivka, izdelki iz sivke, ankete, kupci, Festival sivke na Krasu, intervjuji, tržni potencial
Objavljeno: 20.03.2020; Ogledov: 1658; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (2,51 MB)

2.
Vpliv vertikalne rasti na rast zelišč
Tomaž Eler, 2020

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: sivka, timijan, vertikalne stene, poljski poskusi
Objavljeno: 29.07.2020; Ogledov: 1579; Prenosov: 109
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Čebelarstvo kot del slovenske identitete?
Ester Nives Škvorc, 2023

Opis: Čebele igrajo pomembno vlogo pri ohranjanju človeške populacije pri življenju. Pereče vprašanje, ki se glasi, je: ali se Slovenci lahko z razlogom ponašamo s čebelarstvom kot delom naše identitete? Magistrska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo na kratko opisali pojma identiteta in nacionalna identiteta ter predstavili čebele nasploh, zgodovino čebel na slovenskem ozemlju, panjske končnice, Antona Janšo, Kranjsko sivko, Čebelarsko zvezo Slovenije, Svetovni dan čebel, slovenski zajtrk, Čebelarski muzej v Radovljici, apiturizem in čebelarstvo v Sloveniji na Unescovem seznamu nesnovne kulturne dediščine. Tukaj smo dodali še razne zanimivosti o čebelah. Pri empiričnem delu smo za raziskovanje uporabili intervju in anketni vprašalnik. Pri raziskovanju smo se osredotočili na zgodovino čebelarjenja na slovenskem ozemlju ter s tem povezane dejavnike, ki čebelarstvo opredeljujejo kot slovensko identiteto. Najprej smo izpeljali tri pilotne intervjuje s tremi čebelarji in na podlagi njihovih odgovorov sestavili in opravili anketni vprašalnik, ki je ključni dejavnik raziskovanja. K interpretaciji anket smo dodali še nekaj najbolj relevantnih stališč iz intervjujev, saj se nam je zdelo, da bi to obogatilo rezultate in bi odgovori iz intervjujev opisno prikazali, zakaj so določeni kvalitativni rezultati takšni, kot so. V sklepu smo povzeli pridobljene rezultate in interpretacije, ki so podprli tri zastavljene hipoteze. Z razčlenitvijo slovenske čebelarske zgodovine in odgovori na intervjuje ter analizo anketnega vprašalnika smo ugotovili, da je Anton Janša imel največji vpliv na celotno slovensko in svetovno čebelarjenje. Svetovno znana je tudi Kranjska sivka, kot druga najpogostejša pasma na svetu. Slovenija se ponaša še z izumom Svetovnega dneva čebel in Tradicionalnim slovenskim zajtrkom.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: identiteta, čebelarstvo med Slovenci, Anton Janša, Kranjska sivka, Svetovni dan čebel, Tradicionalni slovenski zajtrk, apiturizem
Objavljeno: 26.09.2023; Ogledov: 239; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh