31. Dvojna volilna pravica narodnih manjšin v Republiki SlovenijiBožo Predalič, 2011 Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: dvojna volilna pravica, italijanska narodna skupnost, madžarska narodna skupnost, romska etnična skupnost, manjšine, narodne skupnosti, volilno pravo, demokracija, volilni sistemi, politična participacija Objavljeno: 23.08.2018; Ogledov: 3240; Prenosov: 247 Celotno besedilo (2,09 MB) |
32. Socialni dumpingŽanet Vlačič, 2010 Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: socialni dumping, izkoriščanje delovne sile, kolonializem, globalizacija, multinacionalna podjetja, države v razvoju, Evropska skupnost, trgovina z ljudmi, prisilno delo, ILO, izvozno proizvodna cena, potilnice, delo na črno, otroško delo, pravična trgovina Objavljeno: 29.08.2018; Ogledov: 2173; Prenosov: 118 Celotno besedilo (1,11 MB) |
33. Mednarodnopravni vidiki krize v SirijiMatjaž Kačič, 2013 Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: kriza, Sirija, državljanska vojna, samoodločba, mednarodno humanitarno pravo, mednarodna skupnost, Varnostni svet ZN, človekove pravice, uporaba oborožene sile, humanitarna intervencija Objavljeno: 27.05.2019; Ogledov: 2351; Prenosov: 94 Celotno besedilo (860,59 KB) |
34. Pristojnosti in delovanje sodišča evropskih skupnosti v LuksemburguNina Pegan, 2008 Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: Evropska unija, Evropska skupnost, Sodišče Evropske skupnosti v Luksemburgu, Sodišče prve stopnje, Sodišče za uslužbence, sodnik, pravobranilec, tožba, postopek, sodba Objavljeno: 29.05.2019; Ogledov: 1881; Prenosov: 104 Celotno besedilo (606,82 KB) |
35. Potek sprejema Lizbonske pogodbe in njene novostiDavor Tomšič, 2010 Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: Lizbonska pogodba, Pravo EU, Evropska Unija, Evropska skupnost, institucionalne spremembe, ratifikacija, primarna zakonodaja EU, visok predstavnik EU za zunanje zadeve, skupna zunanja in varnostna politika Objavljeno: 31.05.2019; Ogledov: 2201; Prenosov: 103 Celotno besedilo (715,61 KB) |
36. |
37. Imuniteta diplomatskih in konzularnih prostorov v luči primera KhashoggiKristina Frančiška Samsa, 2020 Opis: Države so že od antičnih časov priznavale poseben status tujih predstavnikov, zato so nekatera temeljna načela, ki se nanašajo na take predstavnike in prostore, v katerih delujejo, kot na primer nedotakljivost diplomatskih prostorov, stare kot prve civilizacije. Od takrat se je diplomatsko pravo nenehno razvijalo in spreminjalo, vendar so bistvena načela preživela ta razvoj. Pravila diplomatskega prava se nanašajo na vse države, saj ga le-te uporabljajo vsak dan v odnosih med seboj. Pravila diplomatskega prava so bila v veljavi že veliko pred sprejetjem temeljne kodifikacije Dunajske konvencije o diplomatskih in konzularnih odnosih. Nedavni dogodki so pokazali tendenco diplomatov in konzulov, da ne upoštevajo zakonodaje države sprejemnice, in tendenco k uveljavljanju diplomatske imunitete, da bi se izognili odgovornosti za storjena dejanja. Diplomatska imuniteta ima močan temelj, vendar morajo razlogi za njeno upravičenje biti uravnoteženi s potrebo po preprečevanju diplomatskega kriminala in potrebo po zaščiti pravic žrtev. Tako prihaja do kršitev diplomatske imunitete, ki posledično pomenijo kršitev mednarodnega prava. Problematika imunitete diplomatskih in konzularnih prostorov je prikazana na primeru umora novinarja Jamala Khashoggija. Novinarja in kritika savdske oblasti so ubili v konzularnih prostorih Savdske Arabije v Turčiji. Gre za hudo kaznivo dejanje storjeno v konzularnih prostorih, s strani oseb, ki naj ne bi bile varovane z diplomatsko imuniteto. Usmrtitev Khashoggija je pomenila vsaj tri različne kršitve mednarodnega prava. Zaskrbljujoče je, da je uboj Khashoggija doslej povzročil malo učinkovitih mednarodnih odzivov, bodisi pravnih, političnih ali diplomatskih. Pojavi se vprašanje, ali obstajajo učinkoviti mehanizmi za sankcioniranje kršitev diplomatskih imunitet. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: nedotakljivost, Jamal Khashoggi, univerzalna jurisdikcija, mednarodna skupnost Objavljeno: 20.02.2020; Ogledov: 2134; Prenosov: 198 Celotno besedilo (1,02 MB) |
38. Reševanje sporov v kombinaciji z uporabo pravil, ki urejajo premoženjske odnose med zakoncema, in v razmerju do tretjih osebToni Krušnik, 2019 Opis: Magistrsko delo obravnava kombinacijo pravil, dolžnosti in premoženjskih razmerij, ki so značilna za življenje v zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti. Osnovni vir, ki je podlaga za razumevanje pravic, dolžnosti in premoženja zakoncev in zunajzakonski partnerjev, je pred kratkim sprejeti Družinski zakonik. Magistrsko delo je preplet družinskega, dednega, nepremičninskega in zavarovalniškega prava. Osnova je družinsko pravo, kjer večji del pozornosti namenimo novemu institutu - Pogodbi o ureditvi premoženjskopravnih razmerij oziroma ženitni pogodbi, ki omogoča zakoncema ali zunajzakonskima partnerjema, da se dogovorita o medsebojnem premoženjskem režimu za čas trajanja zakonske zveze in tudi za stanje, ki bo nastopilo ob morebitni razvezi zakonske zveze. Vsekakor pa ni mogoč dogovor, kaj se zgodi s premoženjem v primeru smrti enega od zakoncev. Takrat nastopi zakonodaja s področja dedovanja, kjer zakonec ali zunajzakonski partner lahko deduje na podlagi zakonitega dedovanja po drugem zakoncu le v prvem ali drugem dednem redu. Ravno za primere smrti med zakonci v zadnjem času prevladuje trend, da sklepajo življenjska zavarovanja in na takšen način zaščitijo družino za primere, da bi se kateremu od zakoncev zgodilo kaj nepričakovanega. Žal pa nekateri vse te ugodnosti, ki nam jih ponujajo zavarovalnice, izkoriščajo na način okoriščanja, kot je v zadnjem času v ospredju poskus zavarovalniške goljufije Odrezana roka. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: zakonska zveza, zunajzakonska skupnost, zakonec, ženitna pogodba, premoženje med zakoncema Objavljeno: 11.03.2020; Ogledov: 1768; Prenosov: 159 Celotno besedilo (850,32 KB) |
39. |
40. |