Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


21 - 30 / 56
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
21.
22.
23.
24.
25.
26.
27.
28.
Načelo sorazmernosti v slovenski ustavnosodni praksi
Sanda Aćimović, 2016

Opis: Načelo sorazmernosti je namenjeno omejevanju prekomernih posegov države v pravice posameznika. Prav tako je vodilo za zakonodajalca pri oblikovanju pravnih pravil. Sestavlja ga test legitimnosti, kjer je potrebno odgovoriti, ali je cilj, ki ga zasledujemo, ustavno dopusten. Test sorazmernosti je sestavljen iz treh vprašanj. Ali je ukrep primeren za dosego zastavljenega cilja, nujen v tej meri, da ne obstaja milejše sredstvo za dosego cilja, ter sorazmeren v ožjem smislu, ki pomeni tehtanje dveh prirejenih pravic. Načelo sorazmernosti predstavlja kriterij za reševanje ustavnih sodnih odločb. Uporaba testa sorazmernosti je obvezna za sodišča in državne organe, kadar posega na področje pravic posameznikov. Test sorazmernosti zahteva vrednotenje posameznih pravic ter zagotavlja, da pravica ne izgubi svojega bistva. Toliko bolj pride do izraza v kazenskem postopku, ko prihaja do omejevanja svobode posameznika. Ustavno sodišče ga uporablja tudi v primeru, ko prihaja do kolizije med dvema ustavnima pravicama v zasebnopravnih razmerjih. Ustavni sodniki v sklopu ustavnosodne presoje določajo vrednostna merila, na podlagi katerih je dopustno omejevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: ustavna sodišča, ustavnosodna presoja, načelo sorazmernosti, pravna država, Slovenija, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 8094; Prenosov: 723
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

29.
Naloge in pomen pravosodne varnostne policije v varnostnem sistemu Republike Slovenije
Simon Vrbnjak, 2018

Opis: Nacionalna varnost Republike Slovenije je temelj demokratične družbe in s tem naše države. Za zagotovitev nacionalne varnosti je potrebno sodelovanje in delovanje vseh subjektov, ki so vezani na zagotavljanje varnosti in vseh posameznikov, ki se zavedajo notranje in lastne varnosti. Z Resolucijo o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije si je naša država zadala cilje za zagotavljanje varnosti in eden izmed njih je pregon in preprečevanje kriminala. Pri preprečevanju kriminala sodelujejo Policija, državno tožilstvo, sodišča in nazadnje Uprava Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij in s tem Pravosodna varnostna policija. Sam pregon kriminala nima smisla, če se storilci kaznivih dejanj ne sankcionirajo. Pri izvrševanju kazenskih sankcij odvzema prostosti - zapora, pa prispeva svoj delež k nacionalni varnosti Pravosodna varnostna policija. Ob pojmu zapor se pojavi delovanje Pravosodne varnostne policije, ki poleg varovanja zaprtih oseb, spremstev zaprtih oseb izven zavoda, skrbi za normalen potek bivanja v zavodih. Za svoje delo morajo pravosodni policisti uporabljati zakonsko določena pooblastila in biti primerno usposobljeni.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: policija, nacionalna varnost, državno tožilstvo, sodišča, Slovenija, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 2920; Prenosov: 230
.pdf Celotno besedilo (779,09 KB)

30.
Upravni spor polne jurisdikcije
Karina Škerl, 2016

Opis: Upravni spor polne jurisdikcije predstavlja obliko sodnega nadzora (kontrole) nad delom uprave, ki pri svojem delovanju izdaja upravne odločbe. Sodni nadzor poteka ločeno od samega upravnega postopka in je zaupan neodvisnim sodiščem. Zaradi zagotavljanja varstva zakonitosti je pomembna kontrola sodišč nad delom upravnih organov, saj so sodišča pri svojem delu vezana na ustavo in zakone. Upravni spor polne jurisdikcije je namenjen izključno presoji upravnih aktov, ki temeljijo na subjektivnem konceptu, ki izhaja iz same Ustave, in za katerega je značilno, da mora tožnik dokazati nezakonitost odločbe in prizadetost pravno varovanega interesa. Glede na pooblastila sodišča ločimo spor o zakonitosti dokončnega upravnega akta, pri katerem sodišče presoja le zakonitost upravnega akta in ne njegove smotrnosti oz. primernosti (naknadno je potrebna meritorna odločitev o zadevi), za razliko od upravnega spora polne jurisdikcije, kjer je pristojnost sodišča širša in sodišče odloča o zakonitosti upravnega akta, ki ga v primeru nezakonitosti tudi odpravi in pri tem še meritorno odloči o upravni zadevi. Kot zadnja možnost učinkovitega varstva pravic posameznika se odraža v nadomestitvi upravne odločbe, saj ima odločba o upravnem sporu polne jurisdikcije neposredni učinek na pravno razmerje in predstavlja izvršilni naslov. Pri upravnem sporu polne jurisdikcije morajo biti izpolnjeni zakonsko določeni pogoji o jasno določenem dejanskem stanju in vsebini tožbenega zahtevka, ki določa okvir, znotraj katerega odloča sodišče, ter zakonsko določene pogoje glede narave stvari. Problem se pojavi, ko upravno sodišče pri svojem odločanju posega v delovanje uprave, s tem ko prevzema upravno funkcijo, saj sodišče ni najprimernejši organ za presojanje javnega interesa, ki je opredeljen v zakonodaji. Zato je pomembno, da nadzorstvena funkcija sodišča ne konkurira upravni funkciji.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: upravni spor, upravni postopek, sodišča, sodne odločbe, človekove pravice, Slovenija, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 5104; Prenosov: 305
.pdf Celotno besedilo (755,57 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh