1. |
2. Vprašanje učinkovitosti izvajanja lokalnih gospodarskih javnih službTina Jakopič, 2017 Opis: Cilj izvajanja lokalnih gospodarskih javnih služb je zagotoviti kakovostno življenjsko okolje svojim občanom ob minimalnih stroških. Njihove potrebe morajo potekati nemoteno in biti dosegljive vsakomur. Gre za javni interes in pridobivanje dobička ni v ospredju. Da je občina uspešna in učinkovita, mora dobro poznati področje pravnega urejanja. Zavedati se mora, da je ob vse večji globalizaciji in mobilnosti delovne sile in kapitala vsaka občina edinstvena. To pomeni, da je vsaka občina vezana na svojo poselitev, prostorske, naravne in druge frekvenčne značilnosti, ki vplivajo na izbiro izvajanja lokalnih javnih služb. Pomembno je poznati in razlikovati možnosti izvajanja javnih služb ter analizirati katera vrsta javne službe je za določeno občino in določeno področje najprimernejša in najučinkovitejša. Namen magistrskega dela "Vprašanje učinkovitosti izvajanja lokalnih gospodarskih javnih služb" je predstaviti možnosti izvajanja lokalnih gospodarskih javnih služb, opisati razlike med njimi ter se vprašati o sami učinkovitosti določenega izvajanja javne službe. Ali je za oddajo javnega naročila vedno potreben javni razpis, ali nas koncesija privede do privatizacije ipd. Da si znamo odgovoriti na ta vprašanja, je potrebno slediti evropskim pravnim smernicam, ki se stalno spreminjajo in dopolnjujejo, evropski zakonodaji kot tudi sodni praksi ter seveda slovenski zakonodaji.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: javno-zasebno partnerstvo, sodna praksa Evropske unije, služba varstva okolja, direktive
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 2513; Prenosov: 143
 Celotno besedilo (1,91 MB) |
3. Evropsko sodišče v Luksemburgu (pristojnost, delo in problemi)Martina Fakin, 2020 Opis: Evropsko sodišče v Luksemburgu (pogosteje poimenovano z nazivom Sodišče Evropske unije) je bilo ustanovljeno leta 1952. Opravlja naloge v sklopu sodne prakse ter skrbi za enotno razlago in uporabo prava Evropske unije v državah članicah. Magistrsko delo z uporabo deskriptivne, zgodovinske, analitične in induktivne metode predstavlja pregledno in strnjeno analizo Sodišča Evropske unije in njegovega delovanja s poudarkom na pomenu, ki ga imajo odločitve le-tega na razvoj pravnega reda Evropske unije. V magistrskem delu so sprva opisani nastanek in sestava Sodišča Evropske unije ter njegove pristojnosti. Po opisu postopkov pred Sodiščem Evropske unije so izpostavljene pomembnejše zadeve iz sodne prakse z analizo le-teh. Ugotovljeno je bilo, da je sodna praksa Sodišča Evropske unije soustvarjala pravo Evropske unije in da je veliko odločitev ustvarilo pomembne posledice za življenje evropskih državljanov. Nato se magistrsko delo posveča vlogi Sodišča Evropske unije na področju varstva človekovih pravic. Sodišče Evropske unije se je sprva otepalo pristojnosti odločanja na tem področju, kasneje pa je veliko pripomoglo k temu, da je danes varovanje človekovih pravic v Evropski uniji osrednjega pomena. Na koncu magistrskega dela nastopi analiza učinkovitosti sodnega varstva za posameznike na primeru dopustnosti ničnostne tožbe. Analiza se osredotoča na primerjavo dopustnosti ničnostne tožbe pred sprejetjem in po sprejetju Lizbonske pogodbe z ugotovitvijo, da je dostop do Sodišča Evropske unije za posameznike tudi po uvedbi sprememb iz Lizbonske pogodbe omejen zaradi strogega pogoja posamičnega nanašanja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Sodišče Evropske unije, Evropska unija, sodna praksa Sodišča- Evropske unije, varovanje človekovih pravic, ničnostna tožba
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 1821; Prenosov: 219
Celotno besedilo (665,99 KB) |
4. Državljanstvo Evropske unije v novejši sodni praksi Sodišča Evropske unijeTadeja Belcl, 2021 Opis: Državljanstvo Evropske unije, ki je bilo institucionalizirano z Maastrichtsko pogodbo, nadgrajuje nacionalno državljanstvo. Vsak državljan države članice je torej hkrati državljan Evropske unije. Iz tega koncepta izhajajo različne pravice in dolžnosti, ki jih moramo spoštovati tako državljani Unije kot njene države članice. Za pravno ureditev državljanstva Evropske unije sta pomembni primarna in sekundarna zakonodaja Evropske unije. To diplomsko delo pa ne spregleda obsežne sodne prakse Sodišča Evropske unije, na podlagi katere se je koncept državljanstva Evropske unije od uvedbe spreminjal in dopolnjeval praviloma v okviru postopka predhodnega odločanja. Na odločitve Sodišča Evropske unije in s tem na oblikovanje njegove sodne prakse ima po tem, ko je postala decembra 2009 pravno zavezujoča, pomemben vpliv tudi Listina Evropske unije o temeljnih pravicah. Državljanstvo Evropske unije in pravice, ki izhajajo iz tega koncepta, nam omogočajo boljše in kakovostnejše življenje tako poklicno kot zasebno, ne glede na to, ali smo v domači državi ali državi gostiteljici.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: državljanstvo Evropske unije, Sodišče Evropske unije, sodna praksa, zakonodaja Evropske unije, pravice
Objavljeno: 04.07.2022; Ogledov: 712; Prenosov: 59
Celotno besedilo (763,62 KB) |
