Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
Žensko podjetništvo v Zasavju
Nives Slanšek, 2013

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: podjetništvo, žensko podjetništvo, motivi in ovire za podjetništvo, spodbujanje ženskega podjetništva, Zasavje
Objavljeno: 12.12.2020; Ogledov: 1098; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

5.
Spodbujanje socialnega podjetništva
Urška Kavčič, 2014

Opis: V magistrski nalogi ugotavljamo, kateri dejavniki vplivajo na spodbujanje socialnega podjetništva v Sloveniji. V prvem delu se osredotočamo na teoretične opredelitve socialnega podjetništva, socialnega podjetnika in socialnega podjetja. Opisujemo socialno podjetništvo po svetu in v Sloveniji ter pregledamo obstoječe pobude za spodbujanje socialnega podjetništva v Sloveniji. Temu sledi opis največkrat omenjenih spodbud, ki vplivajo na razvoj socialnega podjetništva. V nadaljevanju, na podlagi kvalitativne analize, prikažemo možnosti za spodbujanje socialnega podjetništva v Sloveniji in podamo naša priporočila.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: spodbujanje socialnega podjetništv, finančne spodbude, občine, lokalne skupnosti, vloga občin in lokalnih skupnosti, manjša stopnja brezposelnosti, družbenokoristni cilji
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 836; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

6.
Spodbujanje samostojnosti 1-3 letnih otrok v vrtcu
Irena Zelinšček, 2017

Opis: V diplomskem delu smo se osredotočili na pomen in spodbujanje samostojnosti 1 – 3 letnih otrok. Veliko staršev je namreč prepričanih, da je njihov otrok še premajhen, da bi opravljal določene aktivnosti, ki so primerne za njegovo starost. V teoretičnem pregledu smo opredelili pojem samostojnost, razvojne mejnike v starosti 1 – 3 let na področju govora, telesnega razvoja, intelektualnega, socialnega in čustvenega razvoja. Predstavili smo načine kako otroke spodbujamo k samostojnosti, kaj pomeni, če so starši prezahtevni oziroma popustljivi ter kakšne vzgojne metode za spodbujanje samostojnosti uporabljajo vzgojitelji v vrtcu. Nadalje je predstavljena raziskava, ki smo jo izvedli med starši 1-3 letnih otrok, ter vzgojiteljicami v vrtcu. Preverjali smo, kako starši razumejo in spodbujajo samostojnost otrok, ter ali so njihova pričakovanja do svojih otrok v tej starosti realna, prezahtevna ali popustljiva. Preverjali smo tudi kakšna je stopnja samostojnosti 1 – 3 letnih otrok, ki obiskujejo vrtec, in tistih, ki vrtca ne obiskujejo in kako vzgojiteljice spodbujajo samostojnost otrok v vrtcu. Ugotovili smo, da starši spodbujajo samostojnost svojega otroka tako, da mu večkrat pokažejo in razložijo neko aktivnost, ter mu pri tem pomagajo. Rezultati kažejo, da so starši otrok v starosti 1 – 3 let preveč popustljivi, saj menijo, da je njihov otrok še premajhen za določeno opravilo oziroma aktivnost. Tako starši, kot tudi vzgojitelji v vrtcu se bojijo za varnost otrok, vendar jim kljub temu omogočijo samostojno gibanje. Starši otrok, ki ne obiskujejo vrtca pogosto preveč posegajo v otroško igro in s tem zavirajo otroka, da bi sam prišel do rešitve. Ugotovili smo tudi, da so otroci, ki obiskujejo vrtec bolj samostojni pri vsakodnevnih opravilih in da se vzgojiteljice v vrtcu poslužujejo dobrih metod, za spodbujanje otroke k samostojnosti. Rezultati so lahko uporabni za izobraževanje staršev o zmožnostih otrok in primernem spodbujanju njihove samostojnosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: predšolski otrok, samostojnost, spodbujanje, vzgoja, razvojne faze in mejniki
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1666; Prenosov: 114
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Spodbujanje osnovnih čutov pri fizioterapevtski obravnavi starejših odraslih z demenco
Barbara Ajster, 2022

Opis: Staranje je del življenja, ki prinaša fiziološke, psihološke in socialne spremembe. Podatki kažejo, da se razvite družbe pospešeno starajo, zato je smiselno razmišljati o kakovostnem staranju. Upad, ki vpliva na celotno življenje, je značilen na senzornem področju, povezan pa je tudi s kognitivnim delovanjem. Demenca prizadene vedno več starejših odraslih, večinoma so prisotni vedenjski in psihološki simptomi. Te simptome v večji meri blažijo s farmakološkimi metodami, nefarmakološke pa so precej neraziskane. Spodbujanje osnovnih čutov je intervencija, ki ne zahteva veliko izobraževanja, fizičnega prostora in finančnega vložka, lahko pa doprinese h kakovostnejši celostni obravnavi. Komunikacija poteka neverbalno, zato je primerna tudi za osebe s kognitivnim upadom. Intervencije multisenzorne stimulacije z različnimi aktivnostmi in pripomočki spodbujajo olfaktorni, taktilni, vidni, slušni in gustatorni sistem. Širina te intervencije omogoča, da uporabimo na posameznika usmerjen pristop. Dotik ima velik vpliv na nas v zaznavah, mislih, občutkih ali vedenju drugega. Pomemben je pri socialnih interakcijah ter ima vpliv na duševno zdravje. Roke in s tem tudi dotik so ključno orodje fizioterapevta, ki lahko poleg terapij z dotikom izrazi tudi skrb, empatijo, podporo in osebo tudi pomiri. Celostni bio-psiho-socialni model poudarja pomembnost vključevanja življenjskega sloga in psiholoških dejavnikov v obravnavo. Večina raziskav s področja multisenzorne stimulacije je metodološko šibkih in bi bilo za vključevanje senzornih intervencij v protokole treba to spremeniti. Kažejo se pozitivni učinki, vendar bi bilo potrebnih več kakovostnih raziskav z dobro zasnovo, velikim vzorcem, trdnimi dokazi in vključitvijo kontrolnih skupin.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Bazalna stimulacija, multisenzorna stimulacija, spodbujanje čutov, fizioterapija, delovna terapija
Objavljeno: 21.12.2022; Ogledov: 560; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (594,51 KB)

8.
Lokalna podpora zagonskim podjetjem
Andrejka Ferenčak, 2023

Opis: Veliko diplomskih del in znanstvenih člankov je že bilo napisanih na temo nacionalne podpore zagonskim podjetjem, manj pa je znano, kako posamezne občine prispevajo k spodbujanju lokalnih start-up podjetij. V empiričnem delu smo uporabili kvalitativni raziskovalni pristop, kjer smo obravnavali dve sosednji občini, in sicer občino Brežice in občino Krško. Opravljeni so bili štirje intervjuji, dva intervjuja s predstavnikoma podpornih organizacij iz občin Brežice in Krško, in dva intervjuja s predstavnikoma startup podjetij iz omenjenih občin. Ugotovili smo, da podjetja svoj sedež v manjših občinah vidijo kot omejitev, toda hkrati priznavajo, da s sodobnimi možnostmi, ki jih omogoča e-poslovanje, kot je promocija na družbenih omrežjih, sama lokacija ni več tako bistvena. Dobili smo predloge za izboljšanje pomoči za novonastala podjetja od občin: vzpostavitev mentorstev, večje vključevanje v nacionalne programe in podporne sheme za podjetja in vzpostavitev pomoči pri črpanju evropskih sredstev.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: startup podjetja, startup podjetja, spodbujanje startupov, inkubatorji, podjetništvo, občinska podpora, novo nastala podjetja, finančna podpora
Objavljeno: 17.07.2023; Ogledov: 348; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (891,51 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh