11. Povezanost vzgojnih stilov staršev z razvojem samopodobe pri mladostnikihTanja Gregorin, 2016 Opis: Diplomsko delo predstavlja analizo vzgojnih stilov staršev v povezavi s samopodobo
mladostnikov. Teoretični del vsebuje teorije in raziskave družine, različnih vzgojnih stilov,
obdobje mladostništva, samopodobe mladostnikov na različnih področij kot so družinska,
čustvena, medosebna, akademska, telesna in splošna samopodoba, ter povezave same vzgoje z
razvojem samopodobe. V empiričnem delu diplomske naloge je predstavljena raziskava, ki smo
jo izvedli med 111 anketiranci. Ugotovili smo, da je vzgoja staršev povezana z razvojem
posameznikove samopodobe. Pokazalo se je, da vzgojni stili vplivajo na različna področja
samopodobe, največji vpliv pa se je pokazal ravno pri družinski samopodobi, torej, kako otroci
vidijo svojo družino ter svojo vlogo v njej ter kako si sami predstavljajo svojo bodočo družino.
Zato je poudarjena pomembnost primernega izbora vzgojnega stila staršev, saj ta vpliva na
samopodobo mladostnikov ter njihovo mnenje o samem sebi. V obdobju mladostništva pa je
zelo pomembno, kakšna je posameznikova samopodoba, saj se mladostniki v tem obdobju
veliko srečujejo z odnosi z osebami istega ter nasprotnega spola, začnejo se telesno razvijati in
spreminjati, prav tako pa se tudi začnejo odločati, s čim se želijo v življenju ukvarjati in
posledično izbirajo oziroma usmerijo svoj študij ter začnejo iskati primernega partnerja, s
katerim si bodo v prihodnosti ustvarili svojo družino.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: družina, mladostniki, vzgoja, vzgojni stili, samopodoba, diplomske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 991; Prenosov: 108
 Celotno besedilo (1,18 MB) |
12. Povezava med čustveno inteligenco vodje in zadovoljstvom zaposlenihNataša Gole, 2016 Opis: Vodenje je proces, ki ga bodisi v formalni ali pa neformalni obliki najdemo v vsaki kulturi,
družbi in skupini. Ne glede na univerzalnost tega pojma pa se tako skozi zgodovino kot
znotraj posameznih enot pojavljajo razlike tako pri njegovi definiciji kot pri vsebini. Kar je
včasih veljalo za pravilno, je danes popolnoma zmotno, in obratno. V sodobnem času čustva
igrajo veliko in pomembno vlogo pri vodenju in predstavljajo ključ do uspešnosti. Kako, na
kakšen način in v kolikšni meri, pa so vprašanja, na katera različni teoretiki različno
odgovarjajo.
Ta teoretična znanja so nam služila kot podlaga, da smo pripravili vprašalnik o čustveni
inteligenci, ki nam je služil kot osnova za ugotavljanje stopnje čustvene inteligence pri vodjih.
Ker smo želeli rezultate primerjati z analizo o zadovoljstvu zaposlenih, smo za vzorec izbrali
top management, ki ga predstavlja 12 izvršnih direktorjev in direktorjev sektorjev, pri čemer
so razpoložljivi podatki tudi o zadovoljstvu njihovih zaposlenih.
Rezultati analize čustvene inteligence vodij nakazujejo, da obstaja povezava med
zadovoljstvom zaposlenih in čustveno inteligenco vodje, saj ima celoten top management
relativno visoko čustveno inteligenco, kar se sklada tudi z rezultati zadovoljstva zaposlenih,
saj ima podjetje v splošnem relativno zadovoljne zaposlene.
Raziskava pa obenem ni potrdila, da imajo vodje z višjo čustveno inteligenco tudi bolj
zadovoljne zaposlene, kar pripisujemo temu, da je uspešno vodenje odvisno tudi od drugih
komponent. Ker na zadovoljstvo zaposlenih poleg vodenja vplivajo še drugi dejavniki, je tudi
soodvisnost teh dveh procesov težko natančno opredeljiva.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: vodja, stili vodenja, čustvena inteligenca, zadovoljstvo zaposlenih, diplomske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 878; Prenosov: 80
Celotno besedilo (1,36 MB) |
13. Vpliv stila navezanosti na razumevanje osebne svobodeKaja Kraljevič, 2016 Opis: V diplomski nalogi obravnavam povezavo med razumevanjem osebne svobode in
oblikovanimi stili navezanosti v primarni družini ter kasneje v partnerskem odnosu. Posebej
sem se posvetila partnerskemu odnosu in izbiri partnerja. Izhajala sem iz dejstva, da stil
navezanosti, ki ga oseba oblikuje v otroštvu vpliva tudi na razumevanje svobode. Pri svojih
intervjuvancih sem skušala najprej ugotoviti, kako so v primarni družini razumeli pojem
osebne svobode, nato sem to povezala s stilom navezanosti, ki ga je sogovornik oblikoval.
Zanimalo me je, kakšno sporočilo o svobodi izhaja iz različnih stilov navezanosti. V
nadaljevanju sem raziskovala, ali so sogovorniki stil navezanosti prenesli tudi v svoj
partnerski odnos, oziroma ali so si izbrali partnerja, ki jim je omogočil nadaljevanje prvotnega
stila navezanosti.
Moja kvalitativna raziskava črpa izhodišča iz teorije navezanosti Johna Bowlbyja in Mary
Ainsworth. V vprašanjih za polstrukturiran intervju pa sem skušala zajeti temeljne potrebe, ki
naj bi jih posameznik zadovoljil v družini, kot jih navaja Gabi Čačinovič-Vogrinčič. Opravila
sem štiri poglobljene polstrukturirane intervjuje, s tremi ženskami in enim moškim. Hipoteze
sem preverjala s pomočjo opisov stilov navezanosti Johna Bowlbyja in Mary Ainsworth ter
Intervjuja navezanosti v odraslosti. Zavedam se, da je pojem svobode zelo kompleksen,
vendar sem v kontekstu diplomske naloge iskala predvsem morebitne dejavnike psihičnega ali
celo fizičnega nasilja v odnosih. Prav tako sem preverjala prisotnost fleksibilnih ali
nefleksibilnih prepričanj, prisotnost sprejemanja in spoštovanja.
Rezultati so pokazali, da se stili navezanosti iz otroštva v večini primerov prenesejo tudi v
partnerski odnos, kar pomeni, da so si intervjuvanci izbrali partnerja, ki jim je tak stil
omogočil. Odgovori so še pokazali, da so sogovorniki v partnerskem odnosu navadno
zadovoljili enake potrebe kot v primarni družini. Ker sem pri vsakem odgovoru skušala
oceniti tudi prisotnost »svobode«, sem pričakovano prišla do ugotovitve, da je bil v varno
navezanih družinah, pojem osebne svobode neprimerno bolj prisoten kot pri ostalih. Te
družine so izkazovale več strpnosti, spoštovanja, člani družine so si bolj zaupali in večkrat so
med seboj podelili čustva.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: družina, partnerstvo, osebna svoboda, stili navezanosti, ljubezen, diplomske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 928; Prenosov: 73
Celotno besedilo (1021,69 KB) |
14. Doživljanje spletne pornografije skozi prizmo navezanosti v odraslostiMitja Žerovc, 2017 Opis: V magistrski nalogi smo raziskovali doživljanje pornografije skozi prizmo navezanosti v
odraslosti, kar bi lahko pripomoglo k boljšemu razumevanju zanimanja za seksualnost in
seksualno vedenje preko interneta. Živimo v kulturi, kjer sta seks in pornografija vedno bolj
prisotna v življenju ljudi. Pri trženju spolne industrije igra internet nedvomno pomembno vlogo,
saj predstavlja način povezovanja posameznikov med seboj in hkrati vpliva na meje svobode
seksualnih aktivnosti. Sama seksualnost in seksualno vedenje prek interneta sta tako v zadnjih
desetletjih postala nekakšen problem sodobne družbe, saj na posameznika vplivata tako s
psihološkega kot tudi s sociološkega vidika. Dostopanje do pornografije deluje kot epidemija, ki
lahko izolira posamezne družinske člane in zabriše mejo med resničnim spolnim odnosom in
iluzijo. Kaj je tisto, kar dela internetno pornografijo tako privlačno? Različni strokovnjaki, poleg
organskih iščejo vzroke tudi v psiholoških dejavnikih. Ti so pogosto v navzkrižju med tem, kar
je v družbi splošno zakoreninjeno in med tem, kar posameznik tudi zares čuti oziroma doživlja.
Cilj raziskave ni usmerjen v raziskovanje kdaj je nekdo seksualno zasvojen. Pridobljeni odgovori
nam bodo v pomoč k oceni razumevanja povezav med stili navezanosti in uporabo pornografije.
Z izborom takšnega vedenja lahko sklepamo, da negotova ali odklonilna navezanost služi kot
pomoč pri zadovoljevanju temeljnih psihičnih potreb. Predvidevali smo, da bodo anketiranci
imeli v visokem odstotku razviti varen stil navezanosti. Iskanje pornografije je pri njih
drugotnega pomena. Primarna je potreba po spolni stimulaciji z namenom doseganja izpolnitve,
zadovoljstva, fantazij in iskanja novosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: seksualnost, psihoseksualni razvoj, stili navezanosti, virtualna pornografija, seksualni skript, magistrske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 815; Prenosov: 85
Celotno besedilo (2,17 MB) |
15. |
16. Stil vodenja v izbranem podjetjuJanez Flere, 2021 Opis: V diplomskem delu je obravnavana vodilna družba na območju JV Evrope, ki proizvaja in trži izdelke iz vlakno cementa. Obravnavano podjetje se v zadnjih nekaj letih sooča s kadrovskimi izzivi (fluktuacija, staranje kadrov, pomanjkanje kadrov). Glavni cilj diplomskega dela je spoznati obstoječe načine vodenja, poiskati možnosti za izboljšave in pripraviti strategijo, kateri stil vodenja je najprimernejši za vodenje podjetja. Pri stilu vodenja je ugotovljeno, da v podjetju prevladuje povezovalni stil vodenja in pri upravi, kjer smo izvedli raziskavo s pomočjo intervjujev, prevladuje prizadevni stil vodenja. Prevladujoči povezovalni stil vodenja v podjetju ni najbolj primeren. Primernejši stil bi bil prizadevni stil, saj večina vodij izhaja iz proizvodnega dela podjetja, kjer so zahtevane specifične lastnosti vodij. Še bolj primeren način vodenja bi bil dobrohotni avtokrat, kjer se vodja dogovori o ciljih in pri tem pomaga svoji ekipi.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: management, vodenje, stili vodenja, teorije vodenja, Reddin 3D model
Objavljeno: 08.01.2022; Ogledov: 1366; Prenosov: 29
Celotno besedilo (1,75 MB) |
17. Suicidalnost skozi prizmo stilov navezanosti v odrasli dobi z vidika psihoterapevtske obravnaveViktorija Zupančič, 2022 Opis: V pričujoči magistrski nalogi smo raziskovali korelacijo med suicidalnostjo in stili navezanosti v odrasli dobi. Zanimal nas je predvsem psihoterapevtski vidik obravnave klientov v okviru omenjenih področij, saj tema suicidalnosti še danes predstavlja tabu in je posameznikom o tovrstnih težnjah težko spregovoriti. Hkrati lahko poznavanje teorije navezanosti predstavlja pomemben okvir za obravnavo klientov z nevarnim stilom navezanosti in sucidalnimi tendencami.
V prvem delu magistrske naloge smo teoretično sintetizirali in opisali teorijo navezanosti, stile navezanosti v odrasli dobi, povezavo stilov navezanosti s psihopatologijo in psihoterapevtsko obravnavo posameznikov v okviru teorije o stilih navezanosti. Nadalje smo naredili pregled suicidalnosti, opisali suicidalne misli in ideacije, samopoškodbeno vedenje z namenom končanja svojega življenja, suicidalno vedenje, povezali suicidalnost s psihopatologijo in obravnavo suicidalnih posameznikov v sklopu psihoterapevtske obravnave.
V empiričnem delu smo s pomočjo kvalitativne analize opravili intervjuje z osmimi psihoterapevtkami, ki delujejo v okviru svoje zasebne psihoterapevtske prakse. Sodelujoče psihoterapevtke pri svojem delu uporabljajo teorijo navezanosti in so v obravnavi že imele nevarno navezane kliente s suicidalnimi težnjami. Na podlagi opravljenih intervjujev smo lahko odgovorili na raziskovalna vprašanja o sovplivanju stilov navezanosti v odrasli dobi in suicidalnosti z vidika psihoterapevtske obravnave. Ugotovili smo kako pomembno vlogo igra vzpostavitev varnega psihoterapevtskega odnosa in vzajemnega zaupanja v terapevtskem prostoru. Skupaj z uporabo psihoterapevtskih tehnik (kognitivno vedenjske tehnike ali tehnike drugih psihoterapevtskih pristopov) predstavljata pomemben doprinos k uspešnemu znižanju suicidalnih tendenc, izboljšanju vsesplošnega počutja in nenazadnje doseganja zastavljenih psihoterapevtskih ciljev.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: teorija navezanosti, stili navezanosti, suicidalnost, suicidalne težnje, psihoterapija, tehnike, obravnava, magistrske naloge
Objavljeno: 17.05.2022; Ogledov: 695; Prenosov: 73
Celotno besedilo (1,47 MB) |
18. Generacijske skupine, osebnostne lastnosti zaposlenih in stili vodenja v organizacijahDušan Janežič, 2022 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: generacijska skupina, osebnostni tipi, vodenje, stili vodenja, organizacije, zadovoljstvo, fluktuacija zaposlenih, magistrske naloge
Objavljeno: 30.06.2022; Ogledov: 549; Prenosov: 125
Celotno besedilo (1,63 MB) |
19. |
20. |
