Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Psihosocialno svetovanje predstavlja vse bolj aktualno pobudo modernih organizacij, saj odgovarja na naraščajoče potrebe po podpori v duševnem zdravju, obvladovanju stresa in krepitvi psihološke odpornosti zaposlenih. V razmerah povečanih delovnih pritiskov, negotovosti in kompleksnih odnosov na delovnem mestu postaja tovrstna podpora ključen del strateškega upravljanja s človeškimi viri. V tej raziskavi smo na vzorcu 341 delovno aktivnih zaposlenih v izbranem večjem slovenskem podjetju merili percepcijo psihosocialnega svetovanja ter ugotavljali, kako se ta povezuje z občutkom psihološke varnosti ter zaznanim zadovoljstvom in motivacijo pri delu. Raziskava, izvedena s kvantitativno metodo, je pokazala, da zaposleni psihosocialno svetovanje večinoma ocenjujejo kot dostopno, koristno, strokovno izvedeno in pomembno za dobro počutje ter delovno učinkovitost, pri čemer so svetovanju nekoliko bolj naklonjeni tisti, ki že imajo izkušnje s svetovanjem, in ženske, medtem ko starost na zaznavo nima vpliva. Med zaposlenimi smo prepoznali zmerno do visoko raven psihološke varnosti, kar pomeni, da v svojem delovnem okolju brez strahu izražajo mnenja, postavljajo vprašanja in priznavajo napake, ob tem pa dobro sodelujejo in spoštujejo prispevke drugih. Rezultati kažejo na nizko povezavo med pozitivno percepcijo svetovanja in psihološko varnostjo, kar nakazuje, da svetovanje krepi občutek varnega in odprtega delovnega okolja. Nizke, vendar dosledne pozitivne povezave so bile ugotovljene tudi med percepcijo psihosocialnega svetovanja ter zadovoljstvom in motivacijo pri delu. Raziskava tako ponuja dokaze, ki govorijo v korist temu, da so podporni mehanizmi za zaposlene učinkovita strategija, ki odgovori na potrebe posameznika v sodobnem delovnem okolju in ugodno deluje tudi na organizacijske izide.
Ključne besede: svetovanje, psihosocialno svetovanje, psihološka varnost, zadovoljstvo pri delu, motivacija
Objavljeno v ReVIS: 17.10.2025; Ogledov: 563; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1,43 MB)

Opis: V magistrskem delu smo raziskali možnost uporabe ekspresivnega pisanja (EP) v obliki e-intervencijske oblike psihosocialne podpore za posameznike, ki zaradi različnih ovir nimajo dostopa do klasičnih terapevtskih storitev ali si take oblike pomoči ne želijo. Ob kritičnem pregledu literature smo se usmerili v delovanje, terapevtske učinke in možnost prilagoditve EP v digitalno okolje. Izvedli smo tematsko kvalitativno raziskavo s fenomenološkim pristopom, v kateri je sodelovalo šest odraslih udeležencev. Skozi štiridnevni proces strukturiranega ekspresivnega pisanja so zapisovali osebna doživljanja in čustvene odzive, nato pa v nadaljevanju delili razmišljanja in občutke v poglobljenih polstrukturiranih intervjujih. Analiza je pokazala, da udeleženci e-intervencijo ekspresivnega pisanja doživljajo kot učinkovito in varno ter kot izkušnjo, ki jim je omogočila čustveno predelavo in jih spodbudila k večji pripravljenosti za iskanje nadaljnje strokovne psihološke pomoči. Rezultati kažejo, da ima e-intervencija lahko pomembno vlogo pri dopolnjevanju klasičnih oblik psihosocialne ali psihološke pomoči, saj omogoča večjo dostopnost, zasebnost, varnost in prilagodljivost glede na osebne potrebe uporabnikov. Sklepi magistrske naloge potrjujejo potencial e-intervencij EP na področju mentalnega zdravja in nakazujejo očitno potrebo po nadaljnjem razvoju digitalnih orodij. E-intervencije so na predmetnem področju ob strokovnih temeljih znanstvenih metod ter spoštovanju in sprejemanju individualnih značilnosti in potreb uporabnikov pomemben korak k dvigu kakovosti duševnega zdravja širše skupnosti.
Ključne besede: Ekspresivno pisanje, e-intervencija, duševno zdravje, psihosocialno svetovanje, samopomoč.
Objavljeno v ReVIS: 12.09.2025; Ogledov: 527; Prenosov: 14
Celotno besedilo (2,00 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Diplomsko delo z naslovom Promocija zdravja ustne votline in vloga medicinske sestre pri preventivni zobni dejavnosti obravnava pomen ustnega zdravja in preventivnih aktivnosti ter osvetljuje vlogo medicinske sestre pri ohranjanju in spodbujanju zdravja ustne votline. Ustno zdravje je ključno za splošno zdravje in kakovost življenja, saj vpliva na osnovne življenjske aktivnosti, kot so prehranjevalne navade, govor in socialna interakcija. Slaba ustna higiena lahko vodi v številne zdravstvene težave, kot so karies, bolezni dlesni in celo bolezni drugih organov. Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela s pregledom domače in tuje literature. V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno metodo dela, kjer smo uporabili strukturiran anketni vprašalnik, ki smo ga razdelili med naključno populacijo. Rezultati: Medicinska sestra ima v preventivni zobni dejavnosti pomembno vlogo, saj poleg zobozdravnikov sodeluje pri izobraževanju in ozaveščanju pacientov, zlasti otrok in mladostnikov, o ustrezni ustni higieni, pravilni prehrani ter pomenu rednih zobozdravstvenih pregledov. V slovenskih osnovnih šolah medicinske sestre pomagajo izvajati preventivne programe, ki vključujejo prikaz pravilnega ščetkanja, priporočila o prehrani in opozorila o škodljivosti sladkih pijač. Aktivno sodelujejo tudi s starši, da bi ti razumeli pomen ustne higiene in jo vključili v dnevno rutino svojih otrok. Razprava in zaključek: Diplomsko delo poudarja potrebo po večji vključenosti medicinskih sester v promocijo ustnega zdravja in po razvoju programov za podporo preventivnih dejavnosti, ki bodo zmanjšali pojavnost zobnih bolezni in izboljšali ustno zdravje populacije.
Ključne besede: promocija zdravja ustne votline, zobna preventiva, zobozdravstveno svetovanje, preventivni programi v zobozdravstvu
Objavljeno v ReVIS: 26.06.2025; Ogledov: 687; Prenosov: 18
Celotno besedilo (1,56 MB)

Opis: Bolniki s krvnim rakom se ob spoprijemanju z diagnozo, zdravljenjem in rehabilitacijo soočajo s številnimi obremenjujočimi mislimi in čustvi. Približno tretjina onkoloških bolnikov med zdravljenjem in okrevanjem doživlja globljo duševno stisko, zaradi katere poiščejo strokovno pomoč. Psihosocialna podpora v Sloveniji je zaradi preobremenjenosti psihoonkološke službe in pomanjkanja kliničnih psihologov v sistemu javnega zdravstva ter dodatno še zaradi posledic epidemije covid-19 bolnikom z rakom težko dostopna v času, ko jo ti najbolj potrebujejo. Zato je Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L, septembra 2021 vzpostavilo spletno platformo Posvetuj.se, ki neposredno odgovarja na nenaslovljene potrebe bolnikov s krvnim rakom in njihovih bližnjih po psihosocialni podpori. Da bi empirično ugotovili, kakšna je vrednost spletne platforme Posvetuj.se za uporabnike, smo opravili kvalitativno raziskavo. V vzorec smo vključili pet bolnikov s krvnim rakom, ki so se udeležili enega ali več spletnih posvetov s kliničnimi psihologinjami. Na glavno raziskovalno vprašanje, kakšna je vrednost spletnih posvetov s kliničnimi psihologinjami na spletni platformi Posvetuj.se, so uporabniki poročali o razbremenitvi; olajšanju; usmeritvah za prostovoljsko delo; obvladovanju prisilnih misli s preusmerjanjem in sprostitvenimi tehnikami; učenju sprejemanja situacije; varnem prostoru, v katerem lahko izraziš strahove; sprejetosti, podpori in razumevanju in priložnosti, da na stvari uporabnik pogleda z druge, bolj razumske perspektive. Kot osrednjo vrednost Posvetuj.se izpostavljajo hiter dostop do psihosocialne podpore, strokovnost in brezplačnost storitve ter lajšanje duševne stiske. Zato lahko utemeljeno sklepamo, da spletna platforma Posvetuj.se pomembno prispeva k primarni in sekundarni preventivi duševnega zdravja bolnikov s krvnim rakom.
Ključne besede: rak, bolniki s krvnim rakom, duševna stiska, duševno zdravje, psihosocialna podpora, psihoonkologija, spletno svetovanje
Objavljeno v ReVIS: 01.02.2024; Ogledov: 1808; Prenosov: 16
Celotno besedilo (1,18 MB)

Opis: Stili navezanosti predstavljajo temelje za naše odnose in komunikacijo s soljudmi. Delimo jih na varne in negotove, odvisno od tega, kako varne oziroma negotove se počutimo v odnosih, kako pomembni so za nas odnosi ter na kakšen način se trudimo dobiti od drugih tisto, kar potrebujemo. Stili navezovanja so tesno povezani s samopodobo, saj je ta v največji meri odvisna od povratne informacije, ki nam jo drugi podajajo o nas in pa od naših idej o tem, kako nas drugi vidijo. Tako stili navezanosti kot samopodoba so skozi življenje spremenljivi. Z večjim občutkom varnosti v odnosih se izboljša tudi samopodoba, prav tako pa se z izgubo varnosti samopodoba poslabša. V nalogi najprej raziskujemo teorijo navezanosti, na podlagi katere se je razvilo naše razumevanje mehanizmov medsebojnih odnosov. Odkrivamo vplive na razvoj različnih stilov navezanosti in njihove posebnosti, značilnosti posameznih obdobij, specifičnost stilov v različnih odnosih ter njihovo spremenljivost. V nadaljevanju predstavimo razvoj samopodobe ter njeno povezanost s stili navezovanja. Raziskujemo tudi terapevtsko in psihosocialno obravnavo stilov navezanosti ter samopodobe. V lastni raziskavi na izbranem vzorcu raziskujemo sprememenljivost in povezanost splošnih in specifičnih stilov navezanosti ter samopodobe v različnih življenjskih obdobjih. S pomočjo vprašalnikov in intervjujev razkrivamo, da pri raziskovanih osebah spremembe navezovanja praviloma spremljajo tudi spremembe samopodobe. Negativne spremembe najpogosteje nastopajo kot posledice težkih življenjskih izkušenj in izgub, njihov vpliv pa je velik in trajen; pozitivne spremembe so lahko načrtovane, dosežemo jih skozi delo na sebi, v terapiji ali skozi izboljšane odnose. Verjetni vzroki za razvoj in spremembe specifičnih stilov in samopodobe raziskovanih oseb se ujemajo s pregledom relevantne literature in z rezultati pomembnejših raziskav, ki jih navajamo v nalogi.
Ključne besede: stli navezanosti, samopodoba, samozavest, spremembe, povezanost, svetovanje, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 05.05.2022; Ogledov: 1841; Prenosov: 47
Celotno besedilo (1,79 MB)