Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Javna radiotelevizija je množični medij v službi celotne javnosti, njeno delovanje pa je tesno povezano z ustavno demokracijo in uresničevanjem človekovih pravic, v ospredju katerih je pravica do svobode izražanja. Vloga sodobne javne radiotelevizije ni zgolj v tem, da informira, izobražuje, skrbi za jezik in kulturo ter zabava, temveč ima še posebno poslanstvo, ki je v tem, da spodbuja demokratične vrednote, vladavino prava in socialno kohezijo. Takšno vlogo ji pripisuje Svet Evrope, povezava med javno radiotelevizijo in demokratičnimi, socialnimi in kulturnimi potrebami družbe ter zahtevami medijskega pluralizma pa izhaja tudi iz pravnega reda Evropske unije. Javni mediji so značilnost evropskega dualnega medijskega sistema, v katerem poleg komercialnih medijev delujejo še javni, ki so večinoma financirani iz javnih sredstev. Stabilno in zadostno financiranje za javno radiotelevizijo pomeni, da lahko deluje neodvisno od političnih in gospodarskih vplivov, pri čemer večina vsebin, ki jih ponuja, ni komercialno naravnana. Zaradi kulturnih in političnih razlik med državami EU je na tem področju težko vzpostaviti enotno politiko, zavezujoče določbe prava EU se nanašajo le na področje financiranja. Obstajajo pa določene skupne vrednote, ki jih je v obliki načel v svojih dokumentih sprejel Svet Evrope. Te služijo kot pomoč sooblikovalcem medijske politike in kot argumenti v odločitvah najvišjih sodišč, kadar odločajo o kršitvah svobode izražanja zaradi posegov v novinarsko in uredniško svobodo, in v primerih, ko je ogrožena finančna ali institucionalna neodvisnost javnega medija. Programi javne radiotelevizije morajo zagotavljati različne in kvalitetne vsebine, ki morajo odražati družbeno raznolikost, tako kulturno kot politično, javnost pa ima pravico, da takšne vsebine zahteva. Varuh pravic gledalcev in poslušalcev je institut, ki bi lahko prispeval k učinkovitejšemu sodelovanju z javnostjo
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: javna radiotelevizija, svoboda izražanja, javnost, javni interes, medijski pluralizem, varuh pravic gledalcev in poslušalcev
Objavljeno: 25.02.2022; Ogledov: 889; Prenosov: 84
Celotno besedilo (1,01 MB)

Opis: Zapor je totalna organizacija, v katero se namešča osebe, ki so storile kaznivo dejanje - zaporniki. Zapor lahko opredelimo kot prostor bivanja skupin ljudi, ki so za daljši čas odrezani od družbe. Že od začetka zgodovine so morali znotraj družbe poskrbeti za ljudi, ki so rušili postavljeni družbeni red. Toda z razvojem pravne države so kazni telesa spremenili v kazen odvzema temeljih človeških pravic. To predvsem poteka z odvzemom človekove osnovne pravice – biti svoboden. Zaporniki se z vsakodnevnimi rutinami srečujejo na različne načine. Nekaterim, predvsem povratnikom in specialnim povratnikom, je delo, režim, hišni in dnevni red že znan, tistim, ki se znajdejo za rešetkami prvič, pa lahko vse omenjeno predstavlja zelo velik problem. S problemi, ki jih take osebe imajo, prenašajo na osebje, ki je tam zaposleno. Vsekakor je v vsakem zaporu poskrbljeno, da se na nivo pomoči lahko računa na psihološkem, sociološkem, zdravstvenem, kakor tudi na varnostnem področju. Med socialnimi delavci, psihologi, pedagogi, zdravstvenimi delavci, inštruktorji, imajo pomembno vlogo pri prestajanju kazni zapornika tudi pravosodni policisti, ki za zaprte osebe skrbijo podnevi in ponoči. Pri svojem delu se po navadi ne počutijo preveč utrujeni ali fizično izčrpani, dolgoletno in dolgotrajno delo pa vsekakor na pravosodnem policistu pusti posledice, predvsem na psihološkem počutju in psihofizičnem stanju. Vse prevečkrat se pojavljajo provokacije, verbalni in neverbalni napadi, v zadnjem času pa posamezni zaporniki na predrzen način tudi fizično napadajo pravosodne policiste. Znano je, da je delo pravosodnih policistov pod drobnogledom vsakega vodstva zavoda, Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij RS, Ministrstva za pravosodje, kakor tudi drugih mednarodnih skupin, ki se zavzemajo za zaščito in varovanje zaprtih oseb. Kljub temu da delo pravosodnega policista ni fizično obremenjujoče, rutinsko delo po navadi preseneti še tako izkušenega delavca, da je lahko v nevarnosti tudi njegovo življenje. Sam izraz rizično delo pomeni, da gre za odstopanje od nekaj normalnega na tvegano ter zato nevarno in varnostno zahtevno delo. Zaporniki ocenjujejo dober ali slab zapor pretežno po pravosodnih policistih, ki se je do leta 2008 imenoval paznik v zaporu.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: zapor, kaznovanje, svoboda, človekove pravice, varnost, Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij, pravosodni policist
Objavljeno: 08.09.2022; Ogledov: 730; Prenosov: 89
Celotno besedilo (1,03 MB)

Opis: V magistrskem delu je bila pridobljena celostna slika primerjave položaja instituta ugovora vesti v zdravstvu in vojski med pravnimi sistemi različnih držav. Morala, tradicija in ponekod tudi versko prepričanje pomembno vplivajo na siceršnje zakonske obveznosti zdravstvenih delavcev, vojakov in drugih in na ta način predstavljajo pravi izziv zakonodajnemu okvirju, v katerem ti deležniki delujejo. Po drugi strani pa država teh privilegijev (in včasih izgovorov) ne spoštuje, čeprav bi jih morala, kar vzbuja dvom o njeni pravičnosti, nepristranskosti in nakazuje na nespoštovanje moralnih norm, tradicije in verskih prepričanj. Magistrsko delo je pokazalo položaj in pomembnost tega pravnega instituta, kar je pravzaprav z aksiološkega vidika zrcalo naši družbi. Z uresničevanjem in spoštovanjem instituta ugovora vesti, ne samo v teoriji, ampak tudi aktivno v praksi, lahko svobodo, moralo in versko prepričanje dejansko uresničujemo in jim sledimo. Brez praktične uporabne vrednosti so le mrtva črka na papirju.Naše magistrsko delo je torej tudi s praktičnega vidika pokazalo stanje v slovenskem pravnem redu glede instituta ugovora vesti na omenjenih področjih. S tem smo želeli predvsem odpreti pot nadaljnjim razpravam v tem segmentu primerjalnega medicinskega in vojnega prava, ki posega tudi na področje ustave in mednarodnega prava.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: ugovor vesti, zdravstvo, vojska, morala, etika, svoboda, versko prepričanje, primerjalnopravni vidik, medicinsko pravo, vojno pravo
Objavljeno: 26.01.2023; Ogledov: 942; Prenosov: 80
Celotno besedilo (1,32 MB)

Opis: Ko govorimo o temeljnih pravicah v Evropski uniji, nam najprej na misel pridejo človekove. In prav je tako. Človek je bil in mora še naprej biti glavni upravičenec temeljnih pravic. Najpomembnejše od njih, kot je recimo pravica do življenja se lahko nanašajo izključno na človeško bitje, fizično osebo. Vendar pa obstaja neizpodbitno dejstvo, da tudi podjetja, pravne osebe uživajo določene temeljne pravice, tako v nacionalnih pravnih sistemih kot v primarnem pravu EU. Poleg pravice do lastnine, zasebnosti in svobode govora ter različnih procesnih pravic, kot je pošteno sojenje je najbolj očitna svoboda gospodarske pobude. Zapisana je v 16. členu Listine o temeljnih pravicah v EU. Ta raziskava ugotavlja kakšne pravice in jamstva daje ta določba gospodarskim subjektom na notranjem trgu, ki ostaja osrednji element EU. Veljavno pravo ter nenehni in bogat tok sodb luksemburškega sodišča nam daje vedno jasnejšo sliko tudi o družbeni vlogi te določbe v visoko konkurenčnem, socialno tržnem gospodarstvu, katerega cilj je polna zaposlenost in družbeni napredek. Ta koncept predvideva ravnovesje med socialnimi in ekonomskimi pravicami. Kljub temu pa se ne sme pozabiti, da EU brez notranjega trga ne bi mogla preživeti. Magistrsko delo tako preučuje pomembnejšo sodno prakso, ki se nanaša na svobodo gospodarske pobude in v ospredje postavlja premisleke generalnih pravobranilcev in sodnikov, ko odločajo o teh zadevah. Analiza sodne prakse je pokazala, da svoboda gospodarske pobude ni absolutna pravica. Javnim organom so podeljena široka diskrecijska pooblastila, da v javnem interesu lahko tudi močno omejijo gospodarsko pobudo. Vendar v skladu z načelom sorazmernosti Sodišče Evropske Unije v vseh fazah postopka tehtanja in iskanja pravičnega ravnotežja ugotavlja ali so ti ukrepi nujni in če so, povzročene neugodnosti ne smejo presegati zastavljenih ciljev. To delo se v iskanju gotovosti v pravu in ob spoznanju, da gre med ekonomsko svobodo in pravnim odločanjem za močno povezavo, ne izogne niti analizi ekonomskih doktrin, niti analizi vedno bolj pogostih pozivov k temeljiti prenovi kapitalizma. Razlogi, da delo vključuje tako pravni kot ekonomski vidik, izhajajo iz dejstva, da je svoboda gospodarske pobude interdisciplinarni pojem. Moralna filozofija in tudi moralna teologija, mora ekonomsko podučeno dokazovati, v nasprotnem primeru se v svojih sodbah o gospodarskih vprašanjih lahko izrodi v goli moralizem.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: svoboda gospodarske pobude, družbena vloga, javni interes, načelo sorazmernosti, notranji trg, kapitalizem, blaginja
Objavljeno: 25.05.2023; Ogledov: 556; Prenosov: 45
Celotno besedilo (842,79 KB)

Opis: Diplomsko delo se osredotoča na sodobni monetarni sistem, kot ga poznamo danes, s poudarkom na njegovem razvoju v prihodnosti. Proučili smo zgodovino monetarnih sistemov in se osredotočili na njihovo digitalizacijo ter njen morebitni vpliv na družbo. Posebno pozornost namenjamo temu, kako bi lahko digitalna transformacija monetarnega sistema spremenila način posameznikovega upravljanja s svojimi finančnimi sredstvi ter možnosti, da bi lahko peščica bankirjev pridobila večji nadzor nad finančnimi sredstvi vsakega posameznika, kar bi vodilo v postopno opuščanje gotovine v naši družbi.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: nadzor, monetarni sistem, analiza in razvoj tehnologije veriženja blokov, svoboda, tehnologija, tehnologija veriženja blokov
Objavljeno: 07.11.2023; Ogledov: 297; Prenosov: 18
Celotno besedilo (478,42 KB)