Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Odnos obiskovalcev športnih trgovin do zdravega življenjskega sloga
Dušanka Prusnik, 2015

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: zdrav življenjski slog, prehranjevanje, živila, telesna aktivnost, osveščenost
Objavljeno: 25.05.2021; Ogledov: 1684; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (549,63 KB)

3.
4.
Medkulturne razlike v športni aktivnosti starejših med Slovenci in Poljaki
Petra Golob, 2022

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: medkulturne razlike, telesna aktivnost, športna kariera, starostniki, magistrsko delo
Objavljeno: 24.06.2022; Ogledov: 606; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (950,24 KB)

5.
Telesne aktivnosti in prehranske navade študentov fizioterapije v času COVID-19 epidemije
Urban Krupenko, 2022

Opis: Uvod in namen: V Sloveniji je bila epidemija COVID-19 virusa razglašena marca 2020. S tem je bila uvedena 14 dnevna karantena. Telesna neaktivnost in sedentarni čas sta se v tem času med ljudmi povečala. Vprašanje pa je bilo, v kakšni meri je epidemija vplivala na študente. Zato smo v raziskavi spraševali študente fizioterapije o spremembah telesne aktivnosti in prehranskih navad v času COVID-19 epidemije. Metode: V raziskavi je sodelovalo 26 anketirancev (5 moških in 21 žensk). Uporabili smo anketna vprašalnika SIMPAQ in GPAQ. Študenti so izpolnili vprašalnika pred uvedeno karanteno ter v času omejevalnih ukrepov. Rezultati: Preiskovanci so bili telesno bolj aktivni v času omejevalnih ukrepov. Dnevno povprečje števila minut zmerno do visoko intenzivne telesne aktivnosti (ZVTA) se je povečalo za 33 odstotkov, količina porabljene energije (MET) pa za 50 odstotkov. Moški anketiranci so poročali več visoko intenzivne telesne aktivnosti kot ženske, ženske pa so poročale več zmerno intenzivne telesne aktivnosti. Čas aktivnega transporta se je pri vseh zmanjšal za 15 odstotkov. Večji sedentarni čas smo opazili pri moških. Prehranjevalne navade anketirancev se niso spremenile. Rezultati so tako pokazali nasproten trend, kot so ga beležili raziskovalci drugod po svetu. Uporabnost: Rezultati kažejo, da je možno izvajati telesne aktivnosti v času omejevalnih ukrepov. Smiselno je ozaveščati javnost o ključnemu pomenu redne telesne aktivnosti in zdravega življenjskega sloga. Omejitve: Raziskava bi morala imeti več preiskovancev, ki so izpolnili vprašalnika pred ukrepi in med COVID-19 ukrepi.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: COVID-19, SIMPAQ, GPAQ, telesna aktivnost, sedentarno vedenje, prehranjevalne navade
Objavljeno: 13.09.2022; Ogledov: 553; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (1015,46 KB)

6.
Preprečevanje debelosti otrok s pomočjo družinskih prostočasnih aktivnosti
Marcela Jenko, 2022

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: otroci, družina, prekomerna telesna masa, gibalna aktivnost, zdrav življenjski slog
Objavljeno: 13.12.2022; Ogledov: 398; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (824,02 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Preprečevanje debelosti otrok s pomočjo družinskih prostočasnih aktivnosti
Marcela Jenko, 2022

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: otroci, družina, prekomerna telesna masa, gibalna aktivnost, zdrav življenjski slog
Objavljeno: 13.12.2022; Ogledov: 419; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (824,02 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Pomen telesne aktivnosti pri srčnem bolniku
Tjaša Škufca, 2023

Opis: Aktivni življenjski slog in gibanje sta pomembna varovalna dejavnika zdravja, ki ju vse pogosteje uporabljamo pri zdravljenju bolezni. Telesna aktivnost zmanjšuje obolevnost in umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni tako preko neposrednih (delovanje na srčno-žilni sistem) kot posrednih mehanizmov (spreminjanje prisotnosti in intenzitete delovanja znanih dejavnikov tveganja). Pred pričetkom redne telesne aktivnosti je potrebno tako pri zdravih ljudeh (primarna preventiva) kot bolnikih z znano klinično pomembno aterosklerozo oceniti zdravstveni status. Izdelati moramo profil ogroženosti, opredeliti značilnosti bolnikovega obnašanja (vedenja), upoštevati morebitno jemanje zdravil ter osebne cilje, želje bolnika in vrsto telesne aktivnosti. Telesno aktivnost sistematično in individualizirano predpisujemo po formuli FIT (TP). Priporočila strokovnih združenj s področja srčno-žilne medicine za preventivo koronarne bolezni v klinični praksi zastavljajo kot splošen cilj glede redne dinamične aerobne telesne aktivnosti 3–4 dni v tednu intenzivno aktivnost (50–80 % FSU max), ki traja 30 minut, ali enako dolga aktivnost zmerne intenzitete večino/vse dni (6-krat tedensko). Gre za telesno aktivnost, ki jo lahko izvajamo dalj časa, ne da bi se pri tem izčrpali ali postali tako zasopli, da ne bi zmogli govoriti. Pred začetkom telesne aktivnosti je pomembno ogrevanje (10 minut), po koncu pa sproščanje in ohlajanje (10 minut). Med najbolj primerno aerobno telesno aktivnost spada hoja, nordijska hoja, lahek tek, rekreativno plavanje in kolesarjenje (v naravi ali sobno kolo). Fizioterapevt skupaj z medicinsko sestro in zdravnikom izvaja učenje o samem obolenju, zdravljenju, zmanjšanju dejavnikov tveganja ter o primerni obliki in izvedbi telesne aktivnosti glede na posameznikovo zdravstveno stanje in zmožnosti. Če povzamemo ugotovitve iz raziskav, predstavlja telesna aktivnost učinkovito metodo tako pri preprečevanju, ohranjanju kot tudi izboljševanju zdravja srčno-žilnih bolnikov.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Telesna aktivnost, koronarna srčna bolezen, odrasli srčni bolniki, fizioterapija pri srčnih bolnikih.
Objavljeno: 26.04.2023; Ogledov: 489; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (1010,90 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh