Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
"Ogledalo, ogledalo na steni povej" ali pravi obraz anoreksije nervoze
Vida Mlakar, 2018

Opis: V nalogi bom predstavila, da je anoreksija nervoza (v nadaljevanju AN) mnogo več kot to. Izpostavila bom, da ne gre za le problem s hrano, temveč gre za življenjsko ogrožajoč način spopadanja z lastnimi čustvenimi težavami posameznika, ki se kaže v spremenjenem odnosu do hrane in hranjenja. V teoretičnem delu bom sprva nekaj besed namenila motnjam hranjenja, opozorila bom na pomembno razlikovanje med motnjami hranjenja in prehranjevanjem ter se v nadaljevanju osredotočila zgolj na AN kot najbolj prepoznano motnjo hranjena. Po predstavitvi simptomov omenjene motnje hranjenja me bodo zanimale klinične značilnosti in diagnostična merila za AN, pri čemer bom nekaj več pozornosti namenila osrednjemu diagnostičnemu merilu, tj. moteni predstavi o lastnem telesu bolnika z AN, saj naj bi skladno z mojo hipotezo bolniki z AN vztrajno doživljali svoje telo kot preobilno. V nalogi bom vsa poglavja vseskozi dopolnjevala z osebnimi izpovedmi in izkušnjami bolnikov z AN. Teoretični del naloge bom zaključila s podrobnejšo predstavitvijo zdravljenja AN, kjer bom nekaj pozornosti namenila ne le metodam in pristopom zdravljenja, pač pa tudi predstavitvi izsledkov raziskave o izkušnjah in stališčih staršev pri skrbi za mladostnika z AN. Glede na to, da naloga temelji na sekundarno obdelanih podatkih, bom v empiričnem delu predstavila in analizirala tri raziskave, na podlagi katerih bom potrdila ali zavrnila postavljene hipoteze. Prva raziskava bo osredotočena na zagotavljanje empirično utemeljenega in klinično veljavnega koncepta o moteni telesni predstavi bolnika z AN. Druga bo dala dober vpogled v notranji konflikt oziroma ambivalentnost, ki jo bolniki čutijo do AN. Predstavitev tretje pa bo primerjava pogledov bolnikov, staršev in zdravstvenega osebja na sposobnost zavedanja in zaznavanja čustev pri bolnikih z AN. Analize omenjenih raziskav bodo podlaga za dve potrditvi v nalogi postavljenih hipotez in eno delno potrditev hipoteze.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: motnje hranjenja, anoreksija nervoza, motena predstava, telo, zdravljenje, magistrske naloge
Objavljeno: 12.01.2021; Ogledov: 1157; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

3.
Moška želja po vitkih ženskih telesih
Damjana Šegina, 2015

Opis: V magistrski nalogi raziskujemo sodobne predstave o idealni ženski lepoti skozi moške ideale lepote in pričakovanja in jih primerjamo z ženskimi prepričanji o tem, kaj je za moške idealna ženska lepota. Tema je zelo aktualna zaradi vse večje obremenjenosti žensk z lastnim videzom, kar posledično vpliva na pojav različnih bolezenskih stanj (npr. anoreksija, bulimija itd.), ki pa imajo tako psihične kot fizične posledice. V magistrski nalogi smo raziskovali, ali so ženske zadovoljne s svojim telesom in ali menijo, da so svojim partnerjem všeč. Na drugi strani pa nas je zanimalo, kaj moški menijo o videzu svoje partnerice, kakšna je za njih idealna ženska lepota ter kaj je moškim najpomembnejše pri izbiri partnerice (spolne in življenjske sopotnice). Z analizo ključnih pojmov, ki se navezujejo na družbeni in biološki spol, žensko lepoto skozi zgodovino in sodobne lepotne ideale, pomen lepote za ženske in njihovo prepričanje, ideal vitkosti ter moške želje glede idealne ženske lepote smo v empiričnem delu naloge s pomočjo anketnega vprašalnika analizirali zadovoljstvo žensk z njihovim videzom in njihove predstave o moških željah. Hkrati pa smo pri moških preverjali, kako so zadovoljni z videzom svoje partnerice in kakšno je za njih idealno (lepo) žensko telo oz. zunanji videz. S pomočjo raziskave smo ugotovili določena ujemanja, pa tudi razhajanja v mnenjih in pričakovanjih glede lepotnih idealov pri obeh spolih.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: spol, lepotni ideali, vitkost, žensko telo, videz, ženska prepričanja, moške želje, magistrske naloge
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 767; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (2,47 MB)

4.
Mednarodna razširjenost joge kot manifestacija globalnega trenda individualizacije
Marjan Krajnik, 2016

Opis: V doktorski disertaciji predstavljamo procese in mehanizme, ki v kontekstu strukturne in akterske dimenzije globalnega trenda individualizacije prispevajo k mednarodni širitvi joge. Omenjene procese in mehanizme prikazujemo v obliki konceptualnega okvira, s katerim smo operacionalizirali ključne koncepte in ideje proučevanega fenomena. Za verifikacijo konceptualnega okvira smo oblikovali pet raziskovalnih hipotez. Podatke in informacije, s katerimi smo testirali omenjene hipoteze, smo zbrali s spletno anketo in poglobljenimi intervjuji. Za izvedbo spletne ankete smo oblikovali študijsko populacijo, za poglobljene intervjuje pa namenski vzorec dobro obveščenih posameznikov. V kulturno-geografskem smislu smo se z raziskavo omejili na področje Slovenije, Italije in Avstrije. Iz izidov statistične analize, usmerjene kvalitativne analize vsebine in testiranja raziskovalnih hipotez smo ugotovili, da ključne elemente proučevanega fenomena predstavljajo: (1) strukturna dimenzija individualizacije, oziroma institucionalno okolje, mediji in družbene mreže, (2) akterska dimenzija individualizacije, oziroma preplet refleksivnega mišljenja, znanja, izobrazbe in veščin na ravni posameznika, (3) kvantitativna širitev joge, oziroma rast števila vadečih, rast trga storitev in izdelkov povezanih z jogo ter zavzemanje dodatnega družbenega prostora, (4) kvalitativna širitev joge, oziroma spremembe v trializmu telo-um-duh, refleksivnih identitetah in življenjskih poteh vadečih.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: joga, mednarodna širitev joge, globalni trendi, individualizacija, življenjske poti, refleksivne identitete, dinamični model telo-um-duh, disertacije
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 707; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (8,35 MB)

5.
Predelava psihične travme s pomočjo metode brainspotting
Maša Ošabnik Plemelj, 2022

Opis: Ko doživimo travmo, jo doživimo s celotnim telesom. Iz potrebe po preživetju celotno izkušnjo »zamrznemo« globoko v možgane. Nepredelana travma tako ostane v našem telesu ter se nezavedno ponavlja in prenaša, kar lahko predstavlja problem. V magistrski nalogi smo raziskovali, zakaj je pomembno, da pri predelavi travme v psihoterapevtskem procesu vključujemo tudi delo s telesom. V teoretičnem delu smo s pomočjo podatkov, zbranih v strokovni literaturi, najprej opredelili, kaj so travma in travmatični dogodek, kakšne vrste travm poznamo in kakšne posledice travma »pušča« za seboj. V nadaljevanju smo predstavili, kako nepredelana travma vpliva na razvoj možganov, telesa in spomin. V zadnjem delu teoretičnega dela magistrske naloge smo opisali uporabo metode brainspotting, ki omogoča dostop do najzgodnejših travmatičnih dogodkov, ki se jih zavestno ne spominjamo, a pomembno vplivajo na naše življenje. V empiričnem delu naloge smo predstavili rezultate, zbrane s polstrukturiranim intervjujem. Rezultati predstavljajo odgovore petih terapevtov, ki so sodelovali v intervjuju. Analiza predstavljenih rezultatov je podlaga za odgovore na zastavljeno raziskovalno vprašanje in dve podvprašanji, ki so potrdili našo domnevo, da je za predelavo travme ključno delo s telesom. Na glavno raziskovalno vprašanje glede učinkovitosti metode brainspotting pa lahko na osnovi teoretičnega dela in empirične analize odgovorimo, da je metoda učinkovita, vendar ni primerna za vsakega klienta.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: travma, telo, možgani, spomin, brainspotting, magistrske naloge
Objavljeno: 06.01.2023; Ogledov: 571; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

6.
Aleksitimija in regulacija čustev pri posameznicah obolelih za rakom dojk
Polona Završnik, 2023

Opis: V magistrski nalogi raziskujemo izraženost aleksitimije in prisotnost težav z regulacijo čustev pri posameznicah obolelih za rakom dojk v primerjavi z zdravimi posameznicami. Psihologija človeka se v zadnjem času precej usmerja v raziskovanje povezanosti uma in telesa. Vedno več znanstveno podprtih dokazov je, da človekov um vpliva tudi na splošno stanje telesa in s tem tudi na pojav ali odsotnost bolezni. Bolezen, ki dandanes predstavlja glavni vzrok smrti po svetu, je rak. Pri posameznikih, ki imajo težave s prepoznavanjem in opisovanjem lastnih čustev, govorimo o izraženi višji stopnji aleksitimije, poleg tega imajo običajno taki posamezniki težave tudi z uravnavanjem čustev. Ker čustva predstavljajo in vplivajo na precejšen del naše duševnosti in s tem tudi na naše telo, smo želeli v nalogi raziskati, ali obstaja povezava med višjo stopnjo aleksitimije in težavami s čustveno regulacijo pri posameznicah, ki so prebolele raka dojk. V ta namen smo uporabili dva anketna vprašalnika za merjenje aleksitimije in čustvene regulacije, rezultate smo statistično obdelali in interpretirali. Ugotovili smo, da se pri ženskah z višjo stopnjo aleksitimije pojavlja tudi več težav z regulacijo čustev. Pri posameznicah z izkušnjo raka dojk nismo potrdili višje stopnje aleksitimije v primerjavi s posameznicami brez te izkušnje. Med sodelujočimi ženskami se v rezultatih niso izkazale statistično pomembne razlike v težavah pri opisovanju in prepoznavanju čustev ter v prisotnosti navzven usmerjenega mišljenja, prav tako nismo potrdili razlik pri regulaciji negativnih oziroma pozitivnih čustev. Za prihodnje raziskave na tem področju bi bilo zagotovo dobro vključiti večji vzorec sodelujočih. Poleg vprašalnika bi bilo smiselno izvesti tudi polstrukturirane intervjuje, s katerimi bi dobili bolj poglobljen vpogled v posameznikovo dojemanje in razumevanje bolezni, ki jo doživlja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: čustva, aleksitimija, regulacija čustev, rak dojk, vpliv čustev na telo
Objavljeno: 30.08.2023; Ogledov: 311; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (1,90 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh