Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: V svoji diplomski nalogi predstavljam nekatere poglede in probleme v zvezi s priseljevanjem, tako v našo državo kot tudi širše, v EU. Po osamosvojitvi Slovenije smo sprejeli tudi prve zakone o migracijski politiki. Ko smo bili sprejeti v EU, smo postali še bolj zanimivi za vzhodnoevropske in neevropske imigrante kot tranzitna država, za priseljence z Balkana pa še vedno kot ciljna država. Po statističnih podatkih je bil tako leta 2010 vsak osmi prebivalec Slovenije rojen izven naše države. Večina priseljencev je prišla k nam iz ekonomskih razlogov. Tudi v svetu so se razmere spremenile. Če gledamo s stališča raziskovalnega vprašanja diplomske naloge – ali dajejo priseljenci pozitivni doprinos v družbi - je v bolj demokratičnih in multikulturnih družbah pred pojavom krize pretežno veljalo, da je njihov doprinos pozitiven. Po pojavu recesije pa se ta odnos spreminja v bolj odklonilnega. Odnos do priseljencev v Sloveniji smo analizirali s pomočjo podatkov Evropske družboslovne raziskave, izvedene v Sloveniji v letu 2008, ki kaže po vsej verjetnosti bolj optimistične rezultate odgovorov, kot bi jih dobili danes. Analize kažejo na manjše tipične razlike v odnosu do priseljencev glede na starost anketiranca, izobrazbo in državo, v kateri je rojen. Te rezultate – torej mnenja prebivalcev Slovenije – sem primerjal z izkušnjami priseljencev v Slovenijo. Kvalitativna raziskava je bila izvedena s štirimi priseljenci – dvema iz dežel bivše Jugoslavije, enim iz EU (Irske) in osebo iz Južne Amerike. Njihove izkušnje s Slovenijo in Slovenci so pozitivne, Slovence ocenjujejo kot strpen narod. Naj ekonomska kriza tega ne spremeni.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: priseljenci, migracije, migracijska politika, tolerantnost, Slovenija
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 1081; Prenosov: 88
Celotno besedilo (1,05 MB)