Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


141 - 150 / 180
Na začetekNa prejšnjo stran9101112131415161718Na naslednjo stranNa konec
141.
Globalizacija trga in pravic intelektualne lastnine in zaton neodvisnih izumiteljev
Ana Hafner, 2014

Opis: Pričujoče delo obravnava določeno skupino inovatorjev, ki jo imenujemo neodvisni ali samostojni (tudi »osamljeni« in »svobodni«) izumitelji in je v sodobnem času neupravičeno prezrta v družboslovnih raziskavah in skoraj popolnoma ignorirana v inovacijskih politikah držav. Avtorica skuša najprej podrobneje definirati skupino in dokazuje, da ima ta specifične lastnosti, ki jo razlikujejo od druge skupine inovatorjev, ki bi jo lahko imenovali kot institucionalno ali korporativno. Manjša raziskava na vzorcu slovenskih samostojnih izumiteljev potrdi ugotovitve iz (žal redkih) prejšnjih študij, da je povprečni samostojni izumitelj moški, star okrog petdeset let, s končano srednješolsko do višješolsko izobrazbo; vendar je populacija zelo raznolika in vanjo spadajo tako »prostočasni« izumitelji in upokojenci kot podjetniki in tudi nekateri raziskovalci, poleg tega se delež žensk med izumitelji povečuje. Avtorica nato preverja hipotezo, da delež in število samostojnih inovatorjev v sodobnosti vse bolj upadata, pri čemer analizira podatke iz treh patentnih baz. Hipoteza se večinoma potrdi. Ker avtorica zagovarja tezo, da ključni vzrok tega upadanja ni le vse večja kompleksnost tehnologije, ki je posameznik (samostojni izumitelj) ne obvladuje več, temveč drage mednarodne patentne prijave, h katerim so zaradi globalizacije prijavitelji patentov vse bolj prisiljeni, skuša nadalje ugotoviti, ali se patenti posameznikov po svoji kvaliteti (vplivnosti, pomembnosti) še vedno lahko primerjajo s patenti gospodarskih družb. Tega se ji sicer na podlagi uveljavljenih meril, kot so prejeti citati patentov, ne posreči dokazati, vendar pa ugotavlja, da hkrati tudi ni mogoče dokazati nasprotnega, in sicer, da so patenti posameznikov manj radikalni in prebojni od patentov družb. Hkrati pa je mogoče popolnoma jasno pokazati, da je pogostost patentnih prijav povezana s stroški patentiranja in s tem s prijaviteljevo premožnostjo. V zaključku so predvideni različni možni scenariji prihodnosti neodvisnih izumiteljev. Možno je njihovo popolno izginotje, prav tako pa obstajajo možnosti preoblikovanja patentnega sistema in večjega povezovanja posameznikov v skupine oziroma kooperative, ki bi tako lahko konkurirale velikim gospodarskim družbam, ki si vse bolj prilaščajo tako materialni kot duhovni svet.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: globalizacija, trg, intelektualna lastnina, inovatorji, izumi
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 860; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (3,57 MB)

142.
Mladi diplomanti kot iskalci zaposlitve
Darija Rupnik, 2013

Opis: Tematika brezposelnih mladih diplomantov je aktualna tema. Vsi si želimo stabilno zaposlitev. Iskanje take zaposlitve z vidika posameznika je pomemben del našega življenjskega cikla. Zaposlitev nam predstavlja ekonomsko in socialno neodvisnost, zato si brez nje težko načrtujemo življenje, kariero in družino. Mladi diplomanti so zaradi negotovosti na trgu dela izpostavljeni tudi večji socialni izključenosti in s tem socialni neenakosti še na drugih področjih življenja. Da bi si ti iskalci zaposlitve izboljšali svojo zaposljivost ter povečali konkurenčnost na trgu delovne sile, se morajo zavedati svojih slabosti in napak, ki jih imajo pri iskanju zaposlitve. Naloga proučuje dogajanje na trgu dela, predvsem na področju, ki se dotika zaposlovanja mladih diplomantov. Razdeljena je na tri dele. Prvi del obravnava pojem brezposelnosti, zaposljivosti in trg dela v Sloveniji. Tu so opredeljeni dejavniki, ki vplivajo na zaposlovanje mladih diplomantov. V drugem delu je predstavitev kvalitativne metode dela s fokusno skupino z namenom pridobivanja mnenj in stališč o brezposelnosti mladih diplomantov. Najpomembnejši del naloge je namenjen predstavitvi pridobljenih podatkov. Ključna ugotovitev v nalogi je, da je za uspešno zaposlovanje mladih diplomantov pomembnih več dejavnikov. Na nekatere zunanje dejavnike posameznik ne more vplivati, lahko pa vpliva na svoja dejanja v postopku iskanja zaposlitve, kajti vedno prihaja bolj do izraza dejstvo, da mora diplomant, ki išče zaposlitev, vedno bolj prevzemati odgovornost za svojo pot, ki ga vodi do zaposlitve ter posledično s tem do materialne in socialne varnosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: brezposelnost, mladi diplomanti, zaposljivost, pot do prve zaposlitve, trg delovne sile
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1217; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

143.
Položaj mladih na trgu dela v Goriških Brdih
Kristina Brašnić, 2013

Opis: Vstop mladih na trg dela je ključna faza prehoda iz obdobja mladosti v obdobje odraslosti. Mladi se v današnjih časih srečujejo z veliko težavami, ki se dotikajo vstopa na trg dela in ustvarjanja kariere. Iz tega izhaja naše področje raziskovanja. V diplomski nalogi smo obravnavali naslednja področja: trg dela mladih, brezposelnost mladih, možnosti razvoja kariere mladih iz Goriških brdin dejavnike, ki vplivajo na razvoj kariere. Ker so nas zanimala tako teoretična znanja s področja trga dela, brezposelnosti in kariere mladih v Sloveniji kot tudi konkreten primer mladih iz Goriškihbrd, smo diplomsko nalogo razdelili na več delov. V prvem delu smo se seznanili s teoretičnimi dejstvi pri obravnavi ključnih pojmov diplomske naloge. Obravnavali smo tako trg dela, brezposelnost mladih na trgu dela in kariero. Najprej smo splošno obrazložili trg dela, priložnosti in tveganja na trgu dela, delovanje trga dela, opisali smo trg dela v Sloveniji ter položaj mladih na trgu dela. V naslednjem koraku smo definirali pojem brezposelnosti in opisali splošno stanje brezposelnosti v Sloveniji ter stanje mladih na področju brezposelnosti v Sloveniji. Kot zadnje smo obravnavali pojem kariere, opisali njen postopek razvijanja in načrtovanja. V empiričnem delu naloge smo ugotavljali splošno oceno mladih iz Goriških brd glede njihovega položaja na trgu dela RS,njihovo presojo o kariernih možnostih na trgu dela v RS in njihovo oceno o vplivu izobrazbe, delovnih izkušenj in kraja bivanja na razvoj njihove karierne poti. Uporabljali smo strukturirane intervjuje, ki smo jih opravili med osmimi mladimi iz Goriških brd. Rezultati, pridobljeni z intervjuji, so nam pokazali, da je splošna ocena mladih glede njihovega položaja na trgu dela zelo negativna, kljub temu pa vidijo neko možnost napredovanja in ustvarjanja kariere.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mladi, Goriška brda, trg dela, brezposelnost, kariera
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 1114; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

144.
Dejavniki, ki vplivajo na potrošnika pri nakupu novih pnevmatik za osebna vozila
Mojca Omahen, 2021

Opis: Lastnikom vozil pnevmatika zagotavlja dober oprijem na cestišču in skrbi za udobno ter varno vožnjo. Vozniki so običajno pripravljeni plačati več, da bi zagotavljali varnost sebi in svoji družini. Kupci se odločajo na podlagi svojih želja, potreb in finančnih zmožnosti. Na njihov nakup pa imajo močan vpliv tudi drugi dejavniki. Običajno kupujemo pnevmatike vsakih nekaj let. Nakup nam predstavlja večji finančni zalogaj, zato je cena pomemben dejavnik nakupne odločitve. Na odločitev imajo močan vpliv tudi tehnične lastnosti pnevmatike, predvsem oprijem na mokrem. Posameznik nakup pogosto opravi glede na svoje pretekle izkušnje z določenimi blagovnimi znamkami ali pa se odloči glede na strokovno priporočilo vulkanizerja oziroma mehanika. Kupci smo si med seboj različni in niso vsi dejavniki vsakemu enako pomembni. Zaradi staranja voznega parka v Sloveniji je na cestah vedno več starejših vozil. Prav tako je zaradi demografskih značilnosti vedno več starejših kupcev pnevmatik. Na nakup novih pnevmatik ima močan vpliv tudi dejavnik vremena. Veliko potrošnikov namreč začne razmišljati o nakupu novih pnevmatik, ko se bliža sprememba vremena. Zaradi padca kupne moči, staranja voznega parka in staranja prebivalstva lahko pričakujemo, da bo v prihodnosti vse več kupcev na svojem vozilu uporabljalo le en komplet pnevmatik. Nakupi posameznikov pa bodo še bolj premišljeni.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: pnevmatike, trg pnevmatik, dejavniki nakupa pnevmaatik
Objavljeno: 11.08.2021; Ogledov: 1079; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (2,39 MB)

145.
Most med izobraževanjem in trgom dela
Damjana Gruden, 2015

Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): A li po mnenju delodajalcev obstajajo razlike med kompetencami, ki jih delodajalci pričakujejo od dijakov, ko pridejo na praktično usposabljanje , in med dejanskimi kompetencami, ki jih imajo trenutno njihovi zaposl eni? S e mnenja učiteljev in delodajalcev o dejanskih in pričakovanih kompetencah med dijaki v srednje m poklicnem in srednje m strokovnem izobraževanj u in med zaposlenimi v organizaciji r azlikujejo? I majo delodajalci in učitelji enako mnenje o tem, kako bi lahko učitelji razvijali dol očeno veščino pri dijakih v srednje m poklicnem in srednje m strokovn em izobraževanju? K ako lahko krepimo sodelovanje med srednješolsk im izobraževanjem in trgom dela? Namen: Namen raziskave je ugotoviti, kakšna so pričakovanja delodajalcev do kompetenc dijak ov, ki se izobražujejo v srednje m poklicnem ali srednje m strokovnem izo braževanju in pridejo v org anizacijo opravljat praktično usposabljanje pri delodajalcu. Metoda: V empiričnem delu naloge smo uporabili mešane metode, in sicer kvantitativni in kvalitat ivni raziskovalni pristop. Za izvedbo kvantitativne analize smo uporabili metodo anketiranja. Vprašalnike smo poslali delodajalcem, ki v sklopu srednješolskega izobraževanja na prakso vzamejo dijake, ki obiskujejo srednje strokovno ali srednje poklicno izo braževanje, smer lesarstvo, gradbeništvo ali strojništvo. Zbrane podatke smo statistično obdelali in analizirali s pomočjo programa Microsoft Excel 2007 in programskim paketom R, verzija 3.1.1. Podatke smo prikazali z opisno statistiko, z Wilcoxonovim test om za parne vzorce pa smo analizirali med dejanskim in pričakovanim stanjem. Upoštevana je stopnja tveganja 0,05. Podatke za kvalitativno analizo smo pridobili z delno strukturiranimi in poglobljenimi intervjuji z učitelji in delodajalci. Rezultati: Rezultati kvantitativne raziskave so pokazali, da imamo pri popolnoma vseh parih spremenljivk statistično značilne razlike med dejanskim in pričakovanim stanjem, saj je izračunana statistična značilnost povsod manjša od 0,05. Rezultati kvalitativne razisk ave so pokazali, da se mnenja učiteljev in delodajalcev o dejanskih in pričakovanih kompetencah med dijaki v srednjem poklicnem in srednjem strokovnem izobraževanju in med zaposlenimi v organizaciji razlikujejo. Delodajalci in učitelji so različnega mnenja o pomenu izvajanja prakse dijakov pri delodajalcih. Delodajalci in učitelji niso enakega mnenja, kako bi lahko učitelji v šoli razvijali delovne navade pri dijakih. Delodajalci in učitelji niso enakega mnenja o možnostih krepitve sodelovanja med srednješo lskim izobraževanjem in trgom dela . Organizacija: Dobljene ugotovitve so lahko v pomoč ravnateljem in učiteljem, na katerih področjih in kompetencah je potrebno dati v prihodnosti poudarek, vodstvu šole pa usmeritve pri nadaljnjih pogovorih z delodajalci o možnostih sodelovanja z izobraževalno ustanovo. Družba: Povezanost izobraževanja in trga dela je izjemnega pomena za razvoj gospodarstva in družbe. Originalnost: Ugotovljeni rezultati raziskave o pričakovanih in dejanskih kompetencah ter primerjava med mn enji učiteljev in delodajalcev so izvirni. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Raziskava je zajemala delodajalce z Dolenjske, Bele krajine in Posavja, ki na praktično usposabljanje pri delodajalcu jemljejo dijake s področja gradbeništva, lesarstva ali strojni štva. V raziskavi smo se omejili na dijake, ki v izobraževalni ustanovi obiskujejo srednje poklicno ali srednje strokovno izobraževanje. Magistrsko delo ponuja številne možnosti nadaljnjega raziskovanja , kot so analiza dobljenih podatkov g lede na velikost organizacije , kakšna so odstopanja od pričakovanj pri delodajalcih glede na število zaposlenih, pričakovanja delodajalcev % ločeno po posameznem izobraževalnem programu in primerjati med sabo njihova odstopanja, odstopanja, ki se pojavljajo med posameznimi regijami v Sloveniji, razširiti raziskavo na poklice, ki so naravnani na delo s človekom.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: izobraževanje, znanje, ključne kompetence, kompetence, mehke veščine, X in Y generacija, socialno partnerstvo, trg dela, magistrske naloge
Objavljeno: 19.08.2021; Ogledov: 919; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

146.
Skupne naložbe - primer proizvodnega podjetja
Martin Lužar, 2019

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: podjetniške povezave, podjetje, proizvodnja, trg, proizvodi, diplomske naloge
Objavljeno: 23.08.2021; Ogledov: 765; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (977,92 KB)

147.
148.
Analiza področja oseb s posebnimi potrebami na trgu dela
Monika Pogorevc, 2021

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: osebe s posebnimi potrebami, invalidi, trg dela, kariera, management znanja
Objavljeno: 05.11.2021; Ogledov: 959; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

149.
Vpliv dovoljenja za objekt daljšega obstoja na tržno vrednost nepremičnin
Borut Kermolj, 2021

Opis: V Sloveniji je veliko nedovoljenih gradenj, ki jih bodo morali lastniki ustrezno legalizirati, če bodo želeli urediti njihovo pravno stanje in jih prodati. Ena izmed možnosti, ki jih omogoča trenutni Gradbeni zakon, je legalizacija objekta kot objekta daljšega obstoja. S tem načinom legalizacije želi zakonodajalec poenostaviti postopek legalizacije objektov. V magistrskem delu smo z anketnim vprašalnikom preverili mnenja poznavalcev nepremičnin, nepremičninskega trga in gradnje o vplivu legalizacije objekta kot objekta daljšega obstoja na njegovo tržno vrednost, o odločitvi investitorjev za tovrstno legalizacijo in o morebitnih ovirah oziroma pomislekih kupcev ob nakupu. Rezultati ankete kažejo, da se lastniki odločajo za tovrstno legalizacijo zaradi enostavnejšega in hitrejšega postopka ter nižjih stroškov ter da bi objekti daljšega obstoja morali doseči nekoliko nižjo vrednost na nepremičninskem trgu. Pridobljeni rezultati magistrskega dela bodo služili zainteresirani širši javnosti, ki bo prišla v stik z legalizacijo objektov, bodisi kot lastniki pri odločitvi o načinu legalizacije, nepremičninski agenti in projektanti pri svetovanju ali ocenjevalci vrednosti nepremičnin pri cenitvi. Kot kaže, legalizacija objekta kot objekta daljšega obstoja ne bo vplivala na njegovo tržno vrednost, vendar bi temu morali posvetiti več pozornosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: legalizacija, črna gradnja, trg nepremičnin, vrednotenje, pogojna veljavnost
Objavljeno: 28.01.2022; Ogledov: 786; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (5,70 MB)

150.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh