1. |
2. Temeljne oblike gospodarskih družb ter davki v državah, vključenih v "16+1 iniciativo"Urška Tabaj, 2017 Opis: "Iniciativa 16+1" vključuje šestnajst držav osrednje in vzhodne Evrope ter Kitajsko, kot državo "+1". V tem dokumentu je obravnavanih vseh šestnajst držav, z izjemo Kitajske. Skozi celotno nalogo lahko bralec, na podlagi opisanih značilnosti, postopkov ustanovitve ter registracije pravnih oseb, opazi, da države poznajo več vrst gospodarskih družb.Gospodarske družbe so si v nekaterih državah dokaj sorodne, v nekaterih pa so si različne. Nekatere oblike gospodarskih družb so zelo specifične za vsako državo, so prikaz političnih smernic in družbenega razvoja, pa tudi geopolitičnih ter makroekonomskih interesov. V tej raziskavi so opisane vse temeljne oblike gospodarskih družb, podrobneje opredeljene pa so tiste, ki so zanimivejše za tuje investitorje. Primerjave davkov v različnih državah dajejo bralcu celovit vpogled v vrste davkov, njihovo višino oziroma odbitke.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Iniciativa 16+1, pravne osebe, gospodarske družbe, tuje investicije, davki, obdavčitev
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 2335; Prenosov: 163
 Celotno besedilo (2,15 MB) |
3. Posledice dviga davka od dohodka pravnih oseb na konkurenčnost gospodarstvaTina Fele, 2019 Opis: Diplomsko delo obravnava posledice spremembe stopnje davka od dohodka pravnih oseb (DDPO) z dne 1. 1. 2017 na konkurenčnost gospodarstva v Sloveniji. Stopnja DDPO se je povečala za 2 % na 19 %. Naloga obravnava osnovni namen, vrsto davkov in olajšave v Sloveniji. Definiram in opišem dejavnike konkurenčnosti in jih podrobneje razdelam za Slovenijo. Obravnavam in potrdim negativno korelacijo med povišanjem DDPO v letu 2017 in konkurenčnostjo. Ugotavljam posledice uspešnosti poslovanja in mnenj z opravljeno raziskavo podjetij različnih velikosti, dejavnosti in izkušenj. Podjetja so v večini poslovala z dobičkom zaradi gospodarske rasti in posledično tudi več vplačala v državno blagajno. Zaradi spremembe davčne stopnje bodo podjetja manj zaposlovala in manj sredstev namenjala za zaposlene. Prav tako podjetja, ki v večini poslujejo s podjetji iz Slovenije, pričakujejo manj naročil v prihodnosti. Pričakuje se, da se bodo težje našli investitorji kot poprej. Ravno tako bodo podjetja manj vlagala v raziskovanje in razvoj, čeprav država spodbuja tovrstne naložbe z olajšavami. Podjetja pričakujejo tudi likvidnostne težave ob plačilu akontacije za DDPO in prav tako v večini namenjajo dobiček za ohranjanje denarnega toka v podjetju. Dobiček torej ostaja v podjetju in zelo malo podjetnikov trdi, da si izplačuje dosežen dobiček. Podjetniki ustvarjen dobiček vlagajo tudi v razvoj novih produktov/storitev, dolgoročna sredstva ter nagrade in bonuse zaposlenih. Ugotavljam, da dobiček ni le osnovni namen in cilj podjetja, temveč tudi orodje, ki zagotavlja, da podjetje ohrani stabilno poslovanje in konkurenčnost v prihodnosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: davek od dohodka pravnih oseb, konkurenčnost, gospodarska rast, človeški kapital, neposredne tuje investicije, davčne olajšave.
Objavljeno: 06.03.2019; Ogledov: 2463; Prenosov: 133
Celotno besedilo (1,67 MB) |
4. Pridobivanje državljanstva v Republiki Sloveniji z izredno naturalizacijo iz gospodarskih razlogovDuna Puh, 2022 Opis: Državljanstvo se odraža kot pripadnost in povezanost določene osebe z državo, ta vez pa je lahko različnih oblik. Državljanstvo se v Republiki Sloveniji lahko pridobi po rodu, z redno naturalizacijo ali z izredno naturalizacijo, če je sprejem osebe v državljanstvo v interesu države. Eden izmed možnih razlogov je gospodarski interes, ki pa je v slovenskem sistemu opredeljen bolj opisno, saj Slovenija ne ponuja konkretnega programa za podelitev državljanstva na podlagi investicije, kakor to ponujajo nekatere druge države članice Evropske unije. Z deskriptivno metodo opišemo slovenske zahteve in postopke pridobitve državljanstva z izredno naturalizacijo, predvsem z uporabo pravnih virov, z analitično metodo pa za poglobljeno raziskavo tega področja opravimo primerjalno analizo Irske in Cipra, saj sta to dve primerljivi državi znotraj Evropske unije. Program podelitve državljanstva na podlagi investicije na Cipru je zanimiv, ker nazorno predstavlja možna tveganja in pomen učinkovitega nadzora nad njimi ter posledice njihovega slabega obvladovanja (ukinitev programa), medtem ko ima Irska uveljavljen program podelitve dovoljenja za stalno prebivanje na podlagi investicije in lahko predstavlja dober zgled Sloveniji. Na koncu na podlagi ugotovitev podamo predloge sprememb oziroma izboljšav, ki bi jih Slovenija lahko naredila na tem področju, saj menimo, da bi z uvedbo podobnega programa, kakor ga ponuja Irska, lahko pripomogla h gospodarskemu razvoju države zaradi prihodkov iz naslova tujih investicij.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: državljanstvo, izredna naturalizacija, gospodarski razlogi, tuje investicije, program CBI, program RBI, državljanstvo EU
Objavljeno: 13.01.2023; Ogledov: 555; Prenosov: 66
Celotno besedilo (1,41 MB) |
