Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Finančna interpretacija ocenjevanja tveganj upravljanja znanja
Simona Kos, 2018

Opis: V magistrski nalogi je predstavljen pojem znanja. Opredeljene so vrste znanja in vloga znanja v sodobnih podjetjih. Podrobneje je predstavljeno upravljanje znanja, čemur sledi opis modelov upravljanja znanja. Podrobneje je predstavljen tudi proces upravljanja znanja. Namen magistrske naloge je predstaviti možnost evalvacije upravljanja tveganj pri upravljanju znanja s pomočjo preslikave numerične ocene v finančno. Podatke o tveganjih znanja in upravljanja znanja, s katerimi se v podjetjih soočajo, smo pridobili s pomočjo vprašalnika. Dobljene rezultate tveganja upravljanja znanja smo glede na čiste prihodke od prodaje posamezne organizacije finančno ovrednotili.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: znanje, upravljanje znanja, modeli upravljanja znanja, tveganja znanja, tveganja upravljanja znanja, finančna interpretacija ocenjevanja tveganj
Objavljeno: 24.08.2018; Ogledov: 2743; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (3,38 MB)

2.
3.
Priložnosti in omejitve meritokracije za celovit družbeni razvoj v kontekstu družbe znanja
Maruša Gorišek, 2022

Opis: V ospredju doktorske disertacije je koncept meritokracije oziroma njene vloge v modernih družbah, ki jih opredeljujemo kot družbe znanja in družbe tveganja. Čeprav gre za enega ključnih konceptov modernosti, je v zadnjem času tarča kritik in polemik o njeni koristi za družbo. Pri tem se velikokrat zanemarja dejstvo, da meritokracija ne deluje kot edini družbeni princip, temveč je vpeta v širše družbene, politične in kulturne okoliščine. V disertaciji želimo opredeliti za družbo pozitivne priložnosti meritokracije ter njene omejitve. V teoretičnem delu meritokracijo podrobneje opredelimo z vidika družb znanja in tveganja kot koncept promocije znanja. V empiričnem delu ga nato obravnavamo na različnih družbenih ravneh, pri čemer upoštevamo princip metodološke triangulacije. Prvi del obravnava mednarodni nivo. Kvantitativna analiza sekundarnih virov na kombinaciji indikatorjev kaže, da lahko med različnimi državami govorimo o različnem nivoju meritokracije, tako glede uporabe meritokratskih kriterijev pri zaposlovanju kot z vidika kognitivne mobilizacije, odnosa do znanosti ter vrednotne naravnanosti do meritokracije. Drugi del se osredotoča na raven družbenih podsistemov. Na podlagi polstrukturiranih intervjujev ugotavljamo, da je v različnih družbenih podsistemih razumevanje meritokratskih principov različno. Ti sicer povsod veljajo za zaželen način delovanja, a se v praksi izvajajo v različnem obsegu in na različne načine. Tretji vidik se nanaša na vlogo znanosti in predvsem ekspertov v družbi, ki na ravni družbe poosebljajo meritokratsko logiko. To vprašanje s kritično analizo diskurza in vsebinsko analizo različnih primarnih in sekundarnih virov apliciramo na aktualno situacijo pandemije covida-19. Ugotavljamo, da gre za kompleksna razmerja ne le med eksperti, politiko in javnostjo, ampak vlogo igrajo tudi odnosi znotraj stroke. Sklepamo, da ima meritokracija v sodobnih družbah določene izzive, predvsem povezane z njeno vpetostjo v druge družbene procese, a ponuja tudi izjemne priložnosti glede promocije znanja. To pa odpira zelo kompleksna vprašanja, povezana predvsem z vlogo znanosti v sodobnih družbah ter izzivi postfaktičnih družb.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: meritokracija, znanje, eksperti, družba tveganja, družba znanja, pandemija covida-19, doktorske disertacije
Objavljeno: 09.10.2023; Ogledov: 287; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh