Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Institut izvršitelja kot zasebne osebe javnega prava
Manja Breznik, 2017

Opis: Institut izvršitelja kot zasebne osebe javnega prava je institut, ki je bil v Republiki Sloveniji uveden leta 2000. Sam Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki je glavna pravna podlaga izvršilnega prava, je bil tekom trajanja instituta noveliran kar dvanajstkrat. Delo izvršitelja je natančno določeno s Pravilnikom o delu izvršiteljev, obračunavanje njegovih dejanj pa s Pravilnikom o tarifi dela izvršiteljev. Poglavitna razlika prejšnjega sistema ter sedanje oblike instituta izvršitelja je pslovno delovanje, saj so sedaj izvšitelji zasebne osebe javnega prava, prej pa so bili javni uslužbenci. Izvršitelj spada med zasebne podjetnike, a dela na podlagi koncesije, dodeljene s stani pravosodnega ministrstva. Je uradna oseba, delo pa mu dodelijo upniki, preko okrajno pristojnih sodišč. Ko prejme sklep o izvršbi in sklep o določitvi upnika v delo, ga začne izvrševati po pravilih in postopkih, in to v roku 30 dni po prejemu. Cilj delovanja instituta je poplačilo upnika, ob istočasni dolžnosti spoštovati dolžnikovo integriteto ter njegovo premoženje. Najpogostejše neposredno dejanje izvršbe in zavarovanja, katerega opravlja izvršitelj je rubež premičnin ter kasneje poplačilo upnika s prodajo teh stvari. Izvršitelj lahko dejanja izvršbe in zavarovanja opravlja sam, ali pa ima zato pomočnike, ki so vpisani v register pomočnikov izvršitelja, katerega vodi ministrstvo, pristojno za pravosodje. Za svoje pomočnike je v celoti odgovoren izvršitelj. Izvršitelj preko javnih evidenc dostopa do podatkov o dolžniku in njegovem premoženju. Po vsakem opravljenem izvršilnem dejanju, mora o tem sestaviti zapisnik, katerega kasneje z vso dokumentacijo ter stroškovnikom pošlje upniku ter sodišču v vednost. V kolikor je izvedel uspešno dejanje rubež premičnin, te premičnine vpiše v javni register kot zarubljene, kar pomeni zastavno pravico upnika. Kasneje jih na 1. javni dražbi poskuša prodati, če tam ni kupcev, pa ima na voljo še razpis 2. javne dražbe, kjer je izklicna cena nižja do kar tretjine ocenjene vrednosti. Poleg rubeža dolžnikovih premičnin, izvršitelj opravlja tudi dejanja na nedenarne terjatve, kot je izpraznitev nepremičnin ali pa vrnitev delavca na delo. Nadzor nad njegovim delom vrši minister, pristojen za pravosodje, Okrajna sodišča preko predsednikov sodišč ter Zbornica izvršiteljev. Ena izmed najpomembnejših sprememb tekom delovanja instituta je uvedba instituta COVL (Centralni oddelek verodostojnih listin). S COVL-om se je postopek izvršbe pospešil ter poenostavil, s tem pa je povečal možnost poplačila upnikove terjatve. Uvedba instituta se je izkazala za uspešno, saj so se sodni zaostanki zmanjšali v celoti, razbremenili so se tudi sodniki, predvsem pa je izvršitelj postal podjetna oseba, kar posledično povečuje možnost uspešnosti, saj brez izkazane le-te ne bi uspel pridobiti novega upnika.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: izvršilni postopek, izvršba, upniki, dolžniki, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 2709; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

3.
Avtomatizirana izvršba na temelju verodostojne listine
Špela Ahčin, 2010

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Izvršba, upniki, dolžniki, elektronsko vlaganje, centralni oddelek za verodostojno listino, sodne takse
Objavljeno: 20.06.2019; Ogledov: 2014; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (2,25 MB)

4.
Poplačila upnikov v postopkih osebnega stečaja
Anja Planovšek, 2014

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: osebni stečaj, stečaji, postopek osebnega stečaja, prezadolženost, upniki, dolžniki, terjatve
Objavljeno: 11.12.2020; Ogledov: 1615; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (793,94 KB)

5.
Poenostavljena prisilna poravnava
Matic Miklič, 2019

Opis: Poenostavljena prisilna poravnava je relativno nov insolventni postopek, ki ga ureja Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju in se uporablja za manjše družbe. Ko se družba znajde v likvidnostnih težavah, torej ko ni več sposobna plačevati svojih obveznosti, lahko sodišču predlaga postopek, s katerim se odpiše del dolgov, s čimer ji upniki oprostijo del plačila dolga in nadaljujejo sodelovanje oz. poslovanje. S tem se izognejo stečaju, kjer ponavadi, po domače rečeno, ne dobijo skoraj nič. Postopek na predlog dolžnika uvede sodišče. Dolžnik naredi seznam terjatev, ki se delijo na različne terjatve, oziroma naredi seznam, komu in koliko je dolžan. Nato upniki glasujejo, če so za ali proti postopku. Zakon določa nekatere pogoje, ki so potrebni za sprejetje s strani upnikov ter druge zakonske določbe za uspešen predlog postopka. Bistveno je, da se večina upnikov strinja s predlogom in tako reši nastali položaj. Bistvenega pomena je, da se s postopkom poenostavljene prisilne poravnave prekinejo vsi izvršilni postopki in da se naredi finančna reorganizacija, s katero bo dolžnik vrnil preostali dolg do upnika, potem ko mu je le-ta del dolga odpisal.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: poenostavljena prisilna poravnava, upniki, dolžniki, terjatve, likvidnost, insolventnost, stečaj
Objavljeno: 06.01.2021; Ogledov: 1938; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (944,13 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh