Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vodenje in profesionalni razvoj zaposlenih v vrtcih
Vanja Grdadolnik, 2017

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: vodenje, permanentno izobraževanje, usmerjanje kompetenc, profesionalni razvoj, management znanja
Objavljeno: 29.11.2017; Ogledov: 3069; Prenosov: 213
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

2.
Marketinški pristop k razvoju tržno uspešne dinamične regije
Andreja Sovinek, 2016

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: dinamične regije, tržno usmerjanje, prestrukturiranje, marketing, mala in srednja podjetja
Objavljeno: 29.03.2018; Ogledov: 2668; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (2,04 MB)

3.
4.
5.
Črkovne vrste usmerjevalnih sistemov in čitljivost
Brin Žvan, 2020

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: diplomske naloge, tipografije, črkovne vrste, usmerjanje
Objavljeno: 23.07.2020; Ogledov: 1511; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (1,92 MB)

6.
Analiza oblik pomoči za starše otrok s specifičnimi učnimi težavami
Urška Petak, 2020

Opis: Specifične učne težave (SUT) pri učencih so v porastu. Otrok s posebnimi potrebami, kamor po opredelitvi Zakona o osnovni šoli (11. člen) spadajo tudi otroci s specifičnimi učnimi težavami, potrebuje jasno in močno podporo staršev oziroma skrbnikov. V procesu pomoči otroku in soočanju s svojimi stiskami starši največkrat ostajajo sami, brez zadostne podpore. V diplomski nalogi smo ugotavljali, kakšna je podpora staršem otrok s SUT. Raziskali smo, kaj bi ti starši potrebovali, da bi lahko bolje podprli svoje otroke in se ob tem bolje soočili s svojim doživljanjem stisk. V teoretičnem uvodu so opisane značilnosti specifičnih učnih težav, njihova opredelitev skozi zgodovino ter njihova umestitev in ureditev s pravnega vidika. Opisana je tudi ureditev in obravnava SUT v Sloveniji ter primerjava s tujino. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki smo jo s pomočjo polstrukturiranih intervjujev opravili med starši otrok s SUT. Ugotovili smo, da podpora staršem sicer obstaja, a je v veliki meri prepuščena v presojo posameznemu strokovnemu oziroma pedagoškemu delavcu. V osebno presojo je prepuščena tudi odločitev za pridobivanje novih znanj s področja specifik otrok pri pedagoških in ostalih strokovnih delavcih. Za nadzor nad usvajanji novih znanj ni odgovoren nihče. Podpora tudi ni enakomerno in enakovredno omogočena vsem staršem otrok s specifičnimi učnimi težavami. Svetovalni centri so prezasedeni, strokovni delavci niso dostopni v vseh regijah. Tako ostaja podpora staršem otrok s specifičnimi učnimi težavami sistemsko slabo podprta, neorganizirana in ni ponujena v enakomerni meri za vse starše.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: specifične učne težave, primanjkljaji, učenje, oblike podpore, podpora staršem, usmerjanje, diplomske naloge
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 924; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (597,19 KB)

7.
Model gradnikov učinkovitega usmerjanja dijakov z uporabo čustvene inteligence, teorije izbire, čuječnosti in kompetenc
Biljana Bahat Vovk, 2021

Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): Raziskovalno vprašanje, ki smo ga izoblikovali na temelju različnih znanstvenih spoznanj, kot so čustvena inteligenca, čuječnost, teorija izbire in kompetence, proučujemo na podlagi dognanj, ki so vplivni gradniki modela učinkovitega usmerjanja dijakov z uporabo čustvene inteligence, čuječnosti, teorije izbire in učiteljevih kompetenc. Gradnike raziskujemo preko procesa samospoznavanja in samovrednotenja učiteljevega dela, kajti vsaka sprememba in vsak učni proces poteka po majhnih korakih spoznanj o sebi, miselnih procesih ter procesih sooblikovanja in soustvarjanja skupnega družbenega okolja in organizacij. Namen: Temeljni namen doktorske disertacije je izdelati izvirni model gradnikov učinkovitega usmerjanja dijakov z različno uporabo teorij in znanj s področja čustvene inteligence, teorije izbire, čuječnosti in kompetenc učitelja v Sloveniji ter tako identificirati gradnike izvirnega modela. V ta namen smo naredili sistematičen pregled domače in tuje strokovne literature s področja čustvene inteligence, teorije izbire, čuječnosti in kompetenc ter izvedli empirično raziskavo identificiranja gradnikov modela pri učinkovitem usmerjanju dijakov. Metode: Teoretični del naloge smo s pomočjo knjig, člankov in raziskav pripravili sistematično za raziskovalni del ter to povezali. V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno raziskovalno paradigmo. Za zbiranje podatkov smo uporabili metodo anketiranja srednješolskih učiteljev v vseh statističnih regijah Slovenije. Za statistično obdelavo podatkov smo uporabili opisno, bivariantno in multivariantno statistiko. Za prikaz demografskih podatkov smo uporabili metodo opisne statistike: standardni odklon, minimalno in maksimalno vrednost, frekvence in odstotke. Primerjave med skupinami in pari spremenljivk smo opravili z bivariatno analizo (t-test, enosmerna analiza variance, izračun korelacij). Za konstruktno validacijo merjenih pojavov smo uporabili izračune faktorske analize. S pomočjo faktorske analize smo iz nabora večjega števila trditev ocenjenih s 5-stopenjsko ocenjevalno lestvico ekstrahirali faktorje z metodo Principal Axis Factoring (PAF) ter jih z metodo regresijskih koeficientov shranili kot nove spremenljivke. Zanesljivost teh smo preverili z izračunom Cronbachovega alfa koeficienta, za katerega velja, da naj bi znašal vsaj 0,7, da lahko mersko lestvico označimo kot zanesljivo. Za ugotavljanje vpliva neodvisnih spremenljivk na odvisno spremenljivko smo uporabili multiplo regresijsko analizo. Regresijo smo izvedli s pomočjo metode Enter, ki v regresijskem modelu ohrani vse neodvisne spremenljivke. Vrednost p < 0,05 je določala statistično pomembnost. Rezultati: V vzorec raziskave je bilo vključenih 1025 anketirancev. Anketiranje smo izvedli na vzorcu srednješolskih učiteljev, ki smo jih k sodelovanju povabili v letu 2020. Pretežni delež vzorca predstavljajo ženske (71,4 %), anketiranci so stari med 21 in 60 let (94 %), poučujejo na srednjih strokovnih šolah (70,9 %) in imajo univerzitetno izobrazbo (90,1 %). V vzorec smo zajeli učitelje, ki poučujejo na šolah v vseh slovenskih statističnih regijah. Ključni pojmi oz. paradigme, ki smo jih z vprašalnikom preverjali, so čustvena inteligentnost, čuječnost, teorija izbire in kompetence učiteljev. Vsi merjeni pojmi so izkazali visoko stopnjo zanesljivosti (Cronbach alfa > 0,9). V primeru čustvene inteligentnosti in čuječnosti smo potrdili enodimenzionalno strukturo pojma. Pri teoriji izbire smo dobili dva faktorja, ki smo ju poimenovali »teorija izbire in organizacijsko vedenje« ter »teorija izbire in družbena percepcija«. V primeru učiteljevih kompetenc smo na podlagi faktorske analize uvedli štiri nove spremenljivke, in sicer »kakovost strokovnega dela«, »kompetentno delo z dijaki«, »učni načrt kot vodilo strokovnega dela« ter »timski pristop za uspešno delo«. Vse spremenljivke smo za namene primerjalne analize izpeljali tako, da smo jih izračunali na podlagi povprečnih ocen posameznih trditev, ki padejo na posamezni faktor. Analizirali smo tudi, kolikšna je povezanost med razumevanjem posameznega pojma oz. paradigme ter ocenami različnih vidikov uporabe tega pojma v praksi. Rezultati so pokazali, da so vse povezave pozitivne ter glede na vrednost korelacijskega koeficienta zmerne jakosti. Vse hipoteze smo potrdili, saj je bil delež pojasnjene variance visok, kar kaže na to, da so ankentiranci izkazali tudi višjo stopnjo učinkovitosti usmerjanja dijakov, in sicer: čustvene inteligence 61,8 %, čuječnosti 41,6 %, teorije izbire 63,8 % ter učiteljeve kompetence 63,9 %. Organizacija: Pozitiven vpliv na izobraževalne organizacije je v današnjem času konstantnih sprememb zagotovo najbolj odvisen od pedagoškega kadra, ki ga premore tovrstna organizacija. V prvi vrsti so zaposleni tisti, ki morajo prevzemati odgovornost za svoje življenje, kajti le zadovoljen učitelj je dober učitelj. Pomembno si je postavljati meje, ob katerih ne izgubljamo duševne in telesne moči. Da bi to dosegali, moramo pri svojem delu ozavestiti različne pristope in teorije, kajti le to nam lahko II zagotavlja uspeh pri delu z dijaki, ki smo jim vzgled in motivatorji pri njihovem nadaljnjem razvoju. Uporabljati čustveno inteligenco pri vsakodnevnem delu in življenju pomeni zavedati se svojih čustev, z uporabo čuječnosti se umirjamo in zbistrimo duha, posledično smo sposobni boljšega odločanja in smo učinkovitejši, teorija izbire pa nam omogoča, da prevzemamo odgovornost za svoje počutje, ravnovesje ter da smo za to, ali bomo imeli kvalitetno življenje, odgovorni predvsem sami. Družba: Izsledki in ugotovitve raziskave ter izvirni model doktorske disertacije prispevajo k razumevanju, miselnosti današnjega izobraževalnega sistema, ki se zaveda pomembnosti učiteljevega dela v vlogi vodje oziroma usmerjevalca razreda. Pri vplivu na družbo smo v disertaciji večkrat izpostavili pomembnost znanja različnih pristopov in teorij, ki jih učitelji morajo poznati, saj lahko na ta način vrednotimo uspešnost posameznika v družbi. Vsak posameznik soustvarja organizacijo in družbo na način, ki je za njega sprejemljiv, in sicer na podlagi nekih miselnih procesov, kajti gre za procese čustvovanja, razmišljanja ter usmerjanja našega življenjskega kroga. Človekovo zavedanje samega sebe in njegova odgovornost do družbe je z vidika vizije moralne družbe pogoj za delovanje preobrazbe družbe. Originalnost: Prispevek doktorske disertacije k znanosti je utemeljitev modela gradnikov učinkovitega usmerjanja dijakov z uporabo čustvene inteligence, teorije izbire, čuječnosti in s kompetencami. V izvirnem modelu (slika 5.4) smo opredelili osnovne gradnike: čustveno inteligenco, čuječnost, teorijo izbire in kompetence učitelja, kjer smo jih s faktorsko analizo glede na rezultate razširili na 9 gradnikov, in sicer na teorijo izbire in organizacijsko vedenje, teorijo izbire in družbeno percepcijo, čuječnost, čustveno inteligenco ter kompetence, ki smo jih delili na pet gradnikov: kompetentnost strokovnega dela učiteljev, kompetentnost za motivacijsko usmerjanje dijakov, kompetentnost za strateško načrtovanje in izvajanje pedagoškega procesa, kompetentnost za svetovanje staršem in kompetentnost za vzpostavljanje timskih odnosov. Prispevek doktorske disertacije je v tem, da smo na področju čustvene inteligence, teorije izbire, čuječnosti in kompetenc pripravili aktualni pregled spoznanj iz dostopnih svetovnih znanstvenih virov. Razvili smo možnost povezave različnih teorij in vpliv le-teh na učinkovitost usmerjanja dijakov. Izoblikovali smo model povezav med čustveno inteligenco, teorijo izbire, čuječnostjo in kompetencami pri uspešnem delu učiteljev z dijaki. Z metodološkega vidika je glavni prispevek uporaba že znanih merskih instrumentov ter njihova povezava različnih, do sedaj še nepovezanih teorij ter njihov vpliv na usmerjanje dijakov. Osnovni cilj naloge smo dosegli. Vse konstrukte smo uspeli povezati med seboj z učiteljevim delom in s tem potrdili, da so vse naše spremenljivke pomembne za kvalitetno delo v razredu. Zasnovan model je univerzalen, kar nam daje možnost nadaljnjih raziskav v vzgojno-izobraževalnih ustanovah tako med učitelji kot med dijaki. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Podatke smo zbirali v času epidemije, kar tako za raziskovalca kot anketirance pomeni edinstveno situacijo. Soočali smo se s slabo odzivnostjo, saj so učitelji večino časa delali od doma. Predvidevamo lahko, da določene omejitve izhajajo tudi iz možnosti podajanja družbeno zaželenih odgovorov s strani učiteljev, saj smo raziskovana področja merili s samoocenjevalnim vprašalnikom. Nadaljnjo raziskavo bi lahko izvedli med dijaki v vseh slovenskih regijah, kjer bi pridobili mnenja o pedagoškem delu učitelja kot vplivu na dijakovo uspešnost, osebnostni razvoj, motivacijo in osebno rast v šolskem obdobju. Ravno tako bi lahko proučevali in naredili primerjalno študijo z osnovnošolskimi učitelji in učenci. Nadgradnja našega modela bi bila, da bi izvedli periodično raziskavo med srednješolskimi učitelji v vseh statističnih regijah Slovenije, in sicer po dveh letih izobraževanja in usposabljanja učiteljev na področjih, ki smo jih raziskovali.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: čustvena inteligenca, čuječnost, teorija izbire, učiteljeve kompetence, paradigma, model gradnikov, doktorske disertacije, usmerjanje dijakov
Objavljeno: 20.01.2022; Ogledov: 854; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (2,62 MB)

8.
Dnevni center »Naj mladih ne vzgaja ulica« kot most med mladostnikom in starši
Barbara Omerzel, 2022

Opis: Osrednja tema naloge izhaja iz poslanstva Dnevnega centra »Naj mladih ne vzgaja ulica« (v nadaljevanju dnevni center) in težav v odnosih med mladostnikom in njegovo družino. Dnevni center s svojim programom poskuša po najboljših močeh pomagati vključenim mladostnikom in družini. V nalogi se bomo dotaknili pojma pomena družine in ga pogledali iz perspektive mladostnika, ki obiskuje dnevni center in drugih različnih perspektiv družinskega odnosa. Pomemben vidik je družina kot sistem. Vsak družinski član s svojim delovanjem prispeva k delovanju enote. Komunikacija v družini je pomembna za poglabljanje osebnih odnosov in je stik med staršem in otrokom. V dnevnem centru se mladostnikom pomaga pri pridobitvi socialnih in komunikacijskih veščin (strpnosti, spoštovanja, sprejemanja drugačnosti, mirnemu reševanju konfliktov …), krepitvi pozitivne socialne mreže (izboljšanje odnosov v družini in z vrstniki) ter večjemu poznavanju in sprejemanju sebe. V raziskovalni nalogi smo poskušali povzeti mladostnikov pogled na dnevni center in doživljanje prejetih uslug centra. Večji poudarek je bil na mladostnikovi družinski dinamiki in spodbudi mladostnikov in staršev. Ugotavljamo, da v dnevnem centru najdejo mladostniki poleg učne pomoči tudi prostor za razvijanje sebe in določenih veščin, potrebnih za vsakdanje življenje. Vsi vključeni mladostniki pa vsekakor najbolj potrebujejo podporo pri razvoju osebnosti, usmerjanju, svetovanju in opolnomočenju tako zase kot za družinske odnose. Dnevni center je povezovalni dejavnik mladostnika in družine ter s tem most med mladostnikom in družino.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: pomoč mladostnikom, usmerjanje, vedenje, družine mladostnikov, pomoč, moč pozitivnih izkušenj, diplomske naloge
Objavljeno: 06.01.2023; Ogledov: 562; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (783,37 KB)

9.
Pravice polnoletnih oseb z ADHD
Tjaša Kerec, 2023

Opis: ADHD velja za motnjo, ki jo pretežno povezujemo z otroki in mladostniki, vendar postaja vse bolje prepoznana tudi med odraslimi. Medtem ko je posledično zagotavljanje pravic do enakih možnosti učencev in dijakov z ADHD v slovenskem sistemu že razmeroma dobro urejeno, je ureditev pravic študentov z ADHD še polna vrzeli. Pregled zakonodaje kaže, da je upoštevanje posebnih potreb študentov z ADHD v slovenskem terciarnem izobraževanje praktično povsem v domeni posameznih izobraževalnih ustanov. S primerjavo mednarodnega in nacionalnega prava človekovih pravic ter slovenske zakonodaje in postopkov za zagotavljanje človekovih pravic polnoletnih oseb z ADHD smo ugotovili, da slovenska zakonodaja in postopki na področju izobraževanja ne zagotavljajo človekovih pravic polnoletnih oseb z ADHD ter da so pravice polnoletnih oseb z ADHD v izobraževanju v Sloveniji slabše zaščitene kot pravice polnoletnih oseb z ADHD v tujini. Primerjava sodne prakse kaže, da problem izhaja že iz samih pavšalnih opredelitev stanj, ki veljajo kot podlaga za priznavanje posebnih potreb, in tako v Sloveniji za razliko od nekaterih drugih evropskih držah ADHD ne obravnavamo kot hude oviranosti. Na osnovi tega ugotavljamo potrebo po boljši integraciji slovenskega aparata zaščite pravic oseb z ADHD z medicinskimi klasifikacijami, ki ADHD prepoznavajo kot pomemben dejavnik omejenih zmožnosti posameznika. Slovenski terciarni sistem potrebuje tudi zakonsko ureditev uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin študentov z ADHD v terciarnem izobraževanju.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: ADHD, odrasli, človekove pravice, izobraževanje, usmerjanje študentov
Objavljeno: 25.05.2023; Ogledov: 518; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (723,78 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh