Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


191 - 200 / 253
Na začetekNa prejšnjo stran16171819202122232425Na naslednjo stranNa konec
191.
Opredelitev doživljanja varnosti in doživljanja svobode pri brezdomcih in analiza njune medsebojne povezave
Anja Medved, 2020

Opis: Doživljanje varnosti in svobode sta psihološki potrebi vsakega posameznika in tesno povezani z duševnim zdravjem. Magistrska naloga predstavlja področje doživljanja varnosti in svobode ter analizira njuno medsebojno povezavo pri posebni družbeni marginalni skupini prebivalstva, to je pri brezdomcih, ki so nastanjeni v zavetišču za brezdomce. Zgodovina potrjuje, da so brezdomci vseskozi prisotni v našem okolju. Brezdomstvo ni nov pojav. Problematika brezdomstva je vseskozi prisotna, zato smo v okviru raziskave ugotavljali, kako varni in svobodni se počutijo brezdomci v okoliščinah, v katerih so se znašli, in kako sta pri tej populaciji medsebojno povezana občutek varnosti in svobode. V raziskavi smo z uporabo kvalitativne metodologije analizirali dejavnike, ki pomembno vplivajo na doživljanje obeh občutkov pri brezdomcih. Anonimno smo intervjuvali deset oseb, osem moških in dve ženski v starosti od 34 do 78 let. Vsi intervjuvani so v zavetišču nameščeni od najmanj 6 mesecev do največ 16 let. Z uporabo polstrukturiranih intervjujev smo dobili vpogled v zgodbe brezdomcev in v njihova življenja. Zanimala so nas vprašanja glede doživljanja varnosti in svobode in s kakšnimi vprašanji in stiskami se srečujejo brezdomci. Dobili smo vpogled, kako urejeno je njihovo življenje v inštituciji, v kateri so nameščeni, in kaj jim zavetišče nudi. Z raziskavo smo se približali tej posebni marginalni družbeni skupini prebivalstva in skozi oči novinarke, ki se je prijazno odzvala na sodelovanje z nami, dobili tudi vpogled, kako na brezdomstvo in brezdomce gleda tako širša javnost tudi sami brezdomci. Z raziskavo in predstavitvijo ugotovitev želimo približati brezdomstvo širši javnosti in destigmatizirati to ranljivo populacijo ter posredovati pridobljene rezultate tistim, ki delajo s to ranljivo populacijo za boljše razumevanje le-te. Naloga nagovarja bralca, da ozavesti in morda spremeni odnos do brezdomstva, da se vsi skupaj potrudimo in olajšamo brezdomnim posameznikom prestop iz skrajnega dna v nekoliko lepši jutri.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: socialna izključenost, stigmatizacija, predsodki, zavetišča, brezdomci, varnost, svoboda, magistrske naloge
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 1879; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

192.
Prometna kultura in varnejši vozniki
Olga Ribič, 2021

Opis: Šola vožnje v učnih procesih že oblikovano osebo usposobi za voznika začetnika, ki se pogosto ne zaveda posledic neupoštevanja predpisov in nepravilne vožnje, saj z njimi ni bila dovolj nazorno seznanjena. Ko pride do nesreče, se pogosto sprašujemo, ali so šole vožnje naredile dovolj, da bodo prihodnji vozniki upoštevali predpise in navodila inštruktorjev, predavateljev tudi po opravljenem vozniškem izpitu. Torej, ali je šola vožnje kandidata pravilno usmerjala. Da bi lahko dobili uspešne voznike, je treba oblikovati primerno prometno-varnostno kulturo v družbi. Kljub temu da se ljudje med seboj razlikujemo, je temelj družb, ki imajo nizko stopnjo umrljivosti zaradi prometnih nesreč, izoblikovana prometno-varnostna kultura. V nalogi smo analizirali možnosti za izboljšanje učinkovitosti učnih procesov v šolah vožnje, predvsem z vidika privzgojenih osebnostnih lastnosti, ki bi bile temelj varnih in kulturnih voznikov. Ugotoviti smo želeli s katerimi metodami in postopki bi lahko šole vožnje uspešno vplivale na zavedanje prihodnjih voznikov o pomenu ustrezne varnostne kulture v prometu. Cilj je ugotoviti ali imajo mladi vozniki sploh razvite osebnostne lastnosti, ki jim omogočajo varno vožnjo ter ali bi lahko s primerno vzgojo v šolah vožnje povečali slovensko prometno-varnostno kulturo nevarnih voznikov. Pri tem smo si pomagali s kombinacijo deskriptivnega in analitičnega pristopa. V analitičnem delu naloge smo tako s pomočjo spletne ankete med slovenskim prebivalstvom analizirali mnenje anketirancev o stanju prometne kulture pri nas in o možnostih izboljšav. Prav tako smo predstavili nekatere primere dobre prakse iz tujine. Na osnovi opravljenega dela ugotavljamo, da bi lahko s primerno vzgojo in izobraževanjem prihodnjih voznikov prometno-varnostno kulturo v Sloveniji izboljšali. V nalogi smo skozi odgovore na raziskovalna vprašanja dokazali, da je to mogoče.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: vozniki, sposobnosti, čustva, osebnost, prometno-varnostna kultura, prometna varnost, šola vožnje, magistrske naloge
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 1054; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

193.
Model varnostne kulture na področju varnosti pacientov
Simona Hotujec, 2014

Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): V današnjem času se v zdravstveni dejavnosti čedalje več pozornosti namenja zmanjšanju varnostnih incidentov med zdravstveno obravnavo, saj ti predstavljajo veliko tveganje za pac iente. Pri tem ima veliko vlogo varnostna kultura v zdravstveni ustanovi. V magistrski nalogi poskušamo odgovoriti na raziskovalno vprašanje, kateri dejavniki vplivajo na varno vedenje zaposlenih zdravstvenih delavcev v zdravstveni ustanovi. Namen: Namen in cilji raziskave so prepoznati dejavnike vpliva na varno vedenje zdravstvenih delavcev v zdravstveni ustanovi in jih povezati v model varnostne kulture na področju varnosti pacientov, ki bo vodstvu zdravstvene ustanove v pomoč pri izboljševanju varnostne kulture v njihovi organizaciji. V raziskavo smo vključili zdravstveno osebje ene izmed specializiranih bolnišnic v Sloveniji. Metoda: V raziskavi je sodelovalo 165 zdravstvenih delavcev in sodelavcev. Za testiranje hipotez smo uporabili standardizirani an ketni vprašalnik organizacije AHRQ (Agency for Healthcare Research and Quality), ki meri varnostno kulturo v bolnišnicah. Podatke smo obdelali s pomočjo različnih statističnih metod. Uporabili smo metode deskriptivne in inferenčne statistike. Rezultati: Re zultati raziskave so pokazali, da na varno vedenje zdravstvenega osebja vpliva jo njihova osebna pripravljenost na varno vedenje, subjektivne norme, ki se izražajo kot pričakovanja vodstva , ter samonadzor posameznika nad lastnim vedenjem, pri čemer je pomem bno, da delovno okolje zagotavlja sredstva in priložnosti za varno vedenje ter odpravlja ovire za takšno vedenje. Na osnovi pridobljenih rezultatov smo definirali model varnostne kulture na področju varnosti pacientov v zdravstveni ustanovi. Organizacija: Model varnostne kulture na področju varnosti pacientov bo vodstvu zdravstvene ustanove v pomoč pri oblikovanju programa varnostne kulture, saj zajema bistvene elemente vpliva na prepričanja zdravstvenega osebja glede varnosti v zdravstveni ustanovi, ki so temelj varnega vedenja. Model je za vodstvo uporaben povsod, kjer želijo vplivati na vedenje zdravstvenega osebja, zato je koristen tudi pri načrtovanju in uvajanju izboljšav na katerem koli področju, ne le na področju varnosti pacientov. Družba: Menimo, d a je model varnostne kulture na področju varnosti pacientov uporaben v prav vseh zdravstvenih ustanovah, saj se povsod soočajo s tveganjem nastanka varnostnih incidentov. Z uporabo modela bo vsaka zdravstvena ustanova lahko izboljšala varno vedenje zdravst venega osebja, zmanjšala število varnostnih incidentov in povečala varnost za paciente ter tako dvignila kakovost zdravstvenih storitev. Originalnost: V zdravstveni dejavnosti enake ali podobne raziskave o varnem vedenju zdravstvenih delavcev v okviru varn ostne kulture na področju varnosti pacientov med domačo in tujo literaturo nismo zasledili. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Raziskava je bila izvedena le na področju ene zdravstvene ustanove, na vzorcu 165 zaposlenih zdravstvenih delavcev. Zanimivo bi bil o v enako raziskavo vključiti več slovenskih zdravstvenih ustanov. V prihodnosti bi bilo dobro raziskati vpliv na varno vedenje med posameznimi profili v zdravstvu, saj predpostavljamo, da med njimi obstajajo razlike.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: zdravstvena oskrba, varnostna kultura, varnost pacientov, varnostni incident, napake v zdravstvu, varno vedenje, magistrske naloge
Objavljeno: 19.08.2021; Ogledov: 1035; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

194.
Vpliv pisarniškega okolja na zaposlenega
Branka Bradica, 2016

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: varnost in zdravje pri delu, sedeče delo, računalnik, aktivno sedenje, ergonomija, težave z zdravjem, stres
Objavljeno: 19.08.2021; Ogledov: 791; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (3,16 MB)

195.
Organizacija in varnost pri delu na delovišču s cestno zaporo
Tatjana Šenica, 2014

Opis: Raziskovalno vprašanje (RV) : Osnovno vodilo v diplomski nalogi je varovanje zdravja in življenja tako delavcev kot udeležencev cestnega prometa pri vgradnji komunalnih vodov v cestno telo državne ceste. Obravnavam o problematiko neusklajenosti predpis ov s samim potekom izvedbe del. Namen: Namen naloge je prikazati pasti pri projektiranju in izvedbi s poudarkom na varovanju zdravja in življenja delavcev ter varnosti prometnega toka. Metoda: Na kratko opisujem o trenutno veljavne predpise za gradnjo, promet in varstvo pri delu. V nadaljevanj u preučim o primer gradbišča na državni cesti in njegov odnos s prometnim tokom. Rezultati: Iz analize predpisov in prakse opisujem o ugotovitve v zvezi z odstopanji, kršitvami in nevarnostmi. Na podlagi ugotovljenih dilem podajam o predloge za dopolnitev ob stoječih zakonskih določb, s katerimi bi se dosegla višja raven varnosti na gradbiščih in prometnih površinah. Organizacija: Večje zavedanje vseh udeleženih, da je skrb za varnost delavcev in prometnih udeležencev izrednega pomena. Družba: I zboljšanje me dsebojnega usklajevanja predpisov in določitev prednostnih določb bi dvignila raven kakovosti v smislu varo vanja življenja in zdravja . Originalnost: Na področju organizacije dela gre za primer primerjave predpisov na papirju in praktične izvedbe, kar izbo ljšuje varnost v specifičnem okolju. Omejitve /nadaljnje raziskovanje : Raziskava je omejena na delovišča s cestno zaporo naše države. Kot priložnost nadaljnjih raziskav bi lahko ocenili organiziranost drugih držav, kar bi doprineslo k popolnejši slik i stanja varnosti pri delu in varnosti udeležencev promet a v območju delovišča na cesti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: zakonodaja, delovišče, gradnja, varnost, promet, državna cesta, zapora ceste
Objavljeno: 20.08.2021; Ogledov: 758; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (1,87 MB)

196.
Analiza prometnih nesreč motoristov
Simona Kozlevčar, 2019

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: varnost v prometu, motoristi, promet, uporaba čelade, pomoč motoristom, diplomske naloge
Objavljeno: 23.08.2021; Ogledov: 936; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

197.
Analiza kibernetskih napadov v geopolitično izpostavljenih državah na območju Evrope v primerjavi s Slovenijo
Boštjan Špehonja, 2021

Opis: Internet je nevaren prostor, kjer poteka pravo kibernetsko vojskovanje. To smo dokazali s postavitvijo laboratorija detekcijskega sistema na štirih strežnikih v Angliji, Nemčiji, Srbiji in Sloveniji. Na strežnike smo namestili senzorje različnih internetnih storitev, s katerimi smo zaznavali in lovili poizkuse napadov. Vsi štirje strežniki so imeli enako postavitev po šest senzorjev; senzor varne lupine, senzor protokola za prenos datotek, senzor ranljive spletne strani, senzor za deljenje datotek, senzor za vzpostavitev navideznega zasebnega omrežja in senzor protokola za strukturiran povpraševalni jezik za delo s podatkovnimi bazami. Pridobljene podatke smo zapisovali na peti, neodvisni strežnik v podatkovno bazo. V magistrskem delu smo z eksperimentom proučili hipotezo, ali je pogostost hekerskih napadov izven Slovenije večja. Odgovorili smo si na vprašanje, ali je izvor hekerskih napadov, ki se izvedejo v Sloveniji, v večini primerov izven Slovenije. Eden izmed senzorjev je omogočal zajem zlonamerne programske opreme. Na podlagi zajetih vzorcev smo izvedli analizo, ali se je na strežnik v Sloveniji naložila datoteka z ranljivostjo ničtega dne. V zadnjem zastavljenem vprašanju smo želeli dokazati, da bo strežnik v Sloveniji napadan iz drugih izvorov kot preostali strežniki.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kibernetska varnost, honeypot, hekerji, zlonamerna programska koda, kibernetski napadi, kibernetske grožnje
Objavljeno: 28.09.2021; Ogledov: 1091; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (949,36 KB)

198.
Varnost strojev in ocena tveganja s primerom robotske celice SICK AG
Luka Dijak, 2021

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: varnost strojev, varnostne zahteve, ocena tveganja, poškodbe na delu
Objavljeno: 20.10.2021; Ogledov: 866; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (2,77 MB)

199.
Possibility of implementing CIS (Center for internet security) control framework in the company
Mustafa Bešić, 2021

Opis: Danes je kibernetska varnost zelo pomembna v vsakdanjem človeškem življenju. Komunikacija, e-poslovanje, organiziranje dela poteka prek elektronskih naprav. Številni kibernetski napadi v zadnjih letih postavljajo nove cilje organizacijam in njihovemu elektronskemu poslovanju. Iz tega razloga je CIS (Center for Internet Security) sestavil seznam varnostnih tveganj, ki jih je treba preučiti v organizaciji. Na podlagi dobljenih rezultatov organizacija mora ustvariti organizacijsko politiko, da bo se zagotovila varnost poslovanja organizacije v kibernetskem prostoru. V magistrski nalogi so bile uporabljene metode kvalitativne, kvantitativne analize in eksperimenta. Vse metode so bile namenjene testiranju organizacije in oceni njihovih prednosti in pomanjkljivosti na področju kibernetske varnosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kibernetska varnost, CIS, Center for Internet Security, e-poslovanje, organizacija
Objavljeno: 01.12.2021; Ogledov: 986; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (2,64 MB)

200.
Človekove pravice skozi prizmo varnosti migrantske krize leta 2015
Aleksandar Dončev, 2021

Opis: Delo se ukvarja z vprašanjem razmerja med varnostjo in človekovimi pravicami skozi perspektivo migrantske krize leta 2015. Predstavi nam pomen in sorazmerje med povečanjem varnostnih ukrepov in varovanjem človekovih pravic ter pomen povečanja števila ljudi na določenem območju za varnost države članice Evropske unije. Opisani so tudi kriteriji za zmogljivost določene države pri sprejemanju kvot za priseljence ter kritična masa ljudi, po kateri postane vprašanje integracije in asimilacije tudi vprašanje nacionalne varnosti. Predstavljeni so dejavniki, ki vplivajo na uspešno ali neuspešno integracijo posameznika ali večjega števila ljudi v obstoječo družbo. Poleg tega so opredeljeni kriteriji, na podlagi katerih postanejo masovne ekonomske – legalne ali nelegalne – migracije problem kulture in identitete določene države. V delu so opredeljeni tudi (ne)reakcija evropske skupnosti in njene politike na migrantsko krizo ter dodatni varnostni ukrepi, ki so jih države članice vsaka zase, na lastnem ozemlju, primorane sprejeti za zajezitev krize in omejevanje nelegalnih prehodov prek t. i. zelene meje – kot odgovor na neenotno in neodločno politiko z vrha Evropske unije – ter vloga mednarodnih in drugih varnostnih organizacij pri zagotavljanju globalne in nacionalne varnosti v luči množičnih migracij.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: varnost, človekove pravice, migracija, integracija, migrantska kriza
Objavljeno: 30.12.2021; Ogledov: 797; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (1,90 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh