Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Varstvo nepremične kulturne dediščine na območju nekdanje Jugoslavije v primerjavi z zahodno Evropo
Nataša Nik, 2016

Opis: Magistrsko delo vsebuje predstavitev in analizo sistemov varstva nepremične kulturne dediščine v Sloveniji, Hrvaški, Srbiji, Avstriji, Franciji, Italiji in Veliki Britaniji, ki imajo vsaka svojo državno in pravno ureditev ter različno organiziranost varstva kulturne dediščine. Za države na območju nekdanje Jugoslavije smo raziskali tudi varstvo kulturne dediščine skozi zgodovino in ugotovili, kako se je začelo. Za vse navedene države smo pregledali njihove ustave in zakone na področju varovanja kulturne dediščine. Ugotovili smo, katere so pomembnejše ustanove v posamezni državi, ki vplivajo na varstvo kulturne dediščine, kakšni so pravni temelji in ustavnosodna praksa s področja varstva kulturne dediščine. Ker so obravnavane države večinoma podpisnice glavnih mednarodnih konvencij s področja kulturne dediščine, ki tudi pomenijo mednarodne pravne standarde na področju varstva kulturne dediščine, smo ugotovili, katere konvencije, priporočila, resolucije in listine so bile sprejete, predvsem s strani Sveta Evrope, Unesca in ICOMOS-a. Predstavili smo programe in projekte s področja ohranjanja kulturne dediščine v Evropski uniji. Osredotočili smo se tudi na varstvo narodnih manjšin in njihove kulturne dediščine in na to, katere ustanove so v pomoč na tem področju ter kateri mednarodni in evropski dokumenti so bili sprejeti za reševanje te problematike. Poglavitni rezultati naloge so poglobljena analiza stanja in vzrokov zanj ter na podlagi tega oblikovana izhodišča, ki lahko pomenijo nadaljnjo usmeritev razvoja tega področja v Republiki Sloveniji
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: nepremična kulturna dediščina, spomeniško varstvo, spomeniki, zavodi za varstvo kulturne dediščine, Unesco, Ministrstvo za kulturo, kulturne dobrine, Svet Evrope
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 4198; Prenosov: 201
.pdf Celotno besedilo (2,62 MB)

2.
Dejavniki izbrisov enot etnološke dediščine v registru kulturne dediščine
Mojca Sfiligoj, 2016

Opis: V sodobni postindustrijski družbi je nepremična kulturna dediščina ranljiva kot še nikoli. Etnološka stavbna dediščina sodi med najbolj ogrožene skupine dediščine, ki nezadržno propada in izginja. Razlogi so različni. V magistrski nalogi bomo poiskali razloge za pričetek izbrisa, ki so navedeni v registru kulturne dediščine. Register predstavlja zbirko osnovnih podatkov o nepremični kulturni dediščini v Sloveniji, v katero je vpisanih skoraj 30.000 enot raznolike kulturne dediščine. Podatki, ki so v njem dostopni, prikažejo le razlog za pričetek postopka izbrisa, in ne razloga za propad etnološke stavbne dediščine. Uvodno bomo predstavili področje varstva kulturne dediščine, register kulturne dediščine in etnološko stavbno dediščino. V empiričnem delu bomo s kvantitativno analizo preučevali izbrise etnološke stavbne dediščine v registru. V drugem delu bomo primerjali Območno enoto Celje in Območno enoto Ljubljana Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Primerjava območnih enot, ki imata največ izbrisane etnološke stavbne dediščine, bo omejena na podatke, dostopne v registru nepremične kulturne dediščine. S kvalitativno analizo pogovora fokusne skupine odgovornih konservatork bomo preverjali verodostojnost podatkov registra in poiskali razloge za izbrise enote etnološke dediščine, ki niso zajeti v podatkih registra kulturne dediščine. Predlagamo nadaljevanje raziskav na področju ranljivosti kulturne dediščine in iskanje razlogov za ohranjanje, saj je vsak objekt kulturne dediščine, ki je poškodovan ali uničen, izgubljen. S preučevanjem in identificiranjem dejavnikov izbrisov iz registra nepremične kulturne dediščine lahko z ustreznimi ukrepi kulturne politike na področju varstva kulturne dediščine zajezimo propad etnološke stavbne dediščine v prihodnosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: varstvo kulturne dediščine, register nepremične kulturne dediščine, etnološka stavbna dediščina, registri, izbrisi, raziskave, analize, primerjave, magistrske naloge
Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 956; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh