Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Trend socialnih pravic v samostojni Sloveniji
Jurij Zrim, 2018

Opis: V diplomski nalogi sem proučil spreminjanje socialnih transferjev v samostojni Sloveniji v kontekstu sprememb političnega okolja in pomembnejših ekonomskih kazalnikov. Analiziral sem 54 posameznih sprememb zakonov in pravilnikov, ki so posegale na področje obravnavanih socialnih transferjev, in ovrednotil, ali posamezna sprememba krči ali širi obseg socialnih pravic. Teza diplomskega dela je, da so leve stranke bolj, desne pa manj socialne in da je to razvidno iz zakonov in pravilnikov, sprejetih v njihovem mandatu. V sklepnem delu diplomskega dela sem opredelil trajektorijo sprememb v obdobju vsake vlade v samostojni Sloveniji in ugotovil, da teza v različni meri velja za različne vlade.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: socialni transferji, desnica, levica, politične stranke, vlada, širjenje, krčenje, pravice
Objavljeno: 16.06.2018; Ogledov: 2473; Prenosov: 195
.pdf Celotno besedilo (3,05 MB)

2.
3.
Slovenski model imenovanja in razreševanja ministrov
Mateja Sklepić, 2020

Opis: Minister je visok državni politik, zaradi njegove dvojne vloge pa se ga pogosto vidi kot nek vezni člen med upravo in politiko. Dvojna vloga ministra izhaja iz dejstva, da je na eni strani član vlade, na drugi strani pa kot član državne uprave predstavlja ministrstvo in vodi posamezni resor. V okviru svojega ministrstva opravlja upravne naloge na enem ali več upravnih področjih, njegove naloge pa lahko podrobneje določi vlada z uredbo. V vladi je trenutno 14 ministrov z resorjem ter 2 ministra brez resorja. Posamezni minister lahko od svoje funkcije kadarkoli odstopi. Imenovanje in razrešitev ministra sta urejena v ustavi kot najvišjem pravnem aktu Republike Slovenije ter v Zakonu o vladi. Položaj ministrov je odvisen od modela organizacije državne oblasti. Slovenija ima v skladu z ustavno ureditvijo od leta 1991 parlamentarni sistem, ki se zgleduje po nemški ureditvi. Slovenija je torej kot parlamentarna republika država, v kateri ima oblast ljudstvo. Oblast v državi izvršujejo državljani in državljanke neposredno in z volitvami, in sicer po načelu delitve oblasti. Za Slovenijo je značilen močan položaj izvršilne veje oblasti, torej vlade in predsednika vlade, ter izredno šibek položaj predsednika republike. Vlada ima namreč v državi največjo moč, šef države pa je v okviru svojih pristojnosti dokaj šibek. Poleg izvršilne veje oblasti pa se oblast v Sloveniji deli še na zakonodajno in sodno vejo. Te veje oblasti so zaradi medsebojnega nadzora med seboj ločene. Ta delitev temelji na teoriji o delitvi oblasti, ki jo je najglasneje artikuliral Montesquieu. Gre za idejo, da oblast v družbeni skupnosti ne sme biti osredotočena v rokah enega oziroma ožje skupine, saj bi tako lahko prišlo do zlorabe oblasti. Temu mehanizmu nadzora s tujko pravimo »checks and balances«, torej zavore in ravnovesja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: minister, imenovanje, razrešitev, funkcionar, ministrstvo, vlada, parlament, državni zbor, državni svet, delitev oblasti, organizacija oblasti, izvršilna funkcija, zakonodajna funkcija
Objavljeno: 30.12.2021; Ogledov: 895; Prenosov: 0

4.
Protesti kot oblika politične participacije
Semira Mekanović, 2023

Opis: V diplomskem delu proučujemo koncept politične participacije ter analiziramo njene različne oblike. Po mnenju van Detha (2021) so glavne značilnosti politične participacije jasne in nesporne. Politična participacija je razumljena kot dejavnost (ali dejanje), denimo preprosto gledanje televizije ali zanimanje za politiko, ki pa še ne pomeni udeležbe. Politična udeležba je prostovoljna in ni ukazana s strani vladajočih. Nadalje van Deth (2021) razlaga, da se sodelovanje nanaša na dejavnosti ljudi, ki so v vlogi neprofesionalcev oziroma amaterjev. Politična udeležba torej zadeva vlado, politiko ali državo in ni omejena na določene faze (kot so parlamentarni postopki odločanja ali izvrševanje zakonov), na določene ravni ali področja (kot so državne volitve ali stiki s strankarskimi funkcionarji). Torej vsaka prostovoljna, nepoklicna dejavnost, ki zadeva vlado, politiko ali državo, je vzorec politične participacije. Protesti so nekonvencionalna oblika politične participacije in smo jih v diplomskem delu podrobneje analizirali kot študijo primera, pri čemer smo se osredotočili na proteste v Republiki Sloveniji, ki so se začeli spomladi leta 2020, po padcu vlade Marjana Šarca, in še pred uradnim formiranjem tretje vlade Janeza Janše. V času omejevalnih ukrepov proti širjenju covida-19 so ljudje začeli najprej protestirati doma (na balkonih in oknih), kasneje pa so protestniki začeli izvajati shode na kolesih, ki so tradicionalno potekali vsak teden ob petkih. V empiričnem delu smo ugotovili pomanjkanje dialoga in sodelovanja pri reševanju zdravstvene krize na vseh ravneh. Ugotovljeno je bilo, da sodobni protesti sicer niso platforma za spreminjanje sveta, a Krastev (2014) trdi, da politični reformizem priznava, da je svet nepopoln, hkrati pa verjame, da ga je mogoče izboljšati.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: politična participacija, nekonvencionalna politična participacija, protesti, vlada Janeza Janše, covid-19, PCT omejitve.
Objavljeno: 04.08.2023; Ogledov: 213; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (585,63 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh