Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Temeljni namen pisanja magistrske naloge je raziskati problem povezanosti čustvene inteligence in delovne klime na študiji primera iz javne uprave in gospodarstva. V ta namen sem povabila k sodelovanju v raziskavi (fokusna skupina) zaposlene v javni upravi in nekaterih večjih slovenskih podjetjih, kot so: Gorenje Velenje, Lek Ljubljana, Mercator Ljubljana, Petrol Ljubljana ... V vsaki skupini je sodelovalo po 8 zaposlenih. Kot zaposleno v državni upravi me je predvsem zanimala povezanost med čustveno inteligenco vodilnih in delovno klimo. Spraševala sem se, kateri so ključni dejavniki, ki vplivajo na delovno klimo, saj imamo vsi približno enake standarde zahtevnosti poslovanja znotraj državne uprave, a je delovna klima različna kot tudi sama učinkovitost znotraj posamezne organizacije v državni upravi. Zato sem to področje izpostavila kot temeljni raziskovalni problem. Kasneje me je zanimal še odgovor na vprašanje, kako je s povezanostjo čustvene inteligence in delovne klime znotraj podjetniškega sektorja. Do sedaj v bazah Cobissa nisem zasledila, da bi kdo analiziral povezanosti čustvene inteligence in delovne klime znotraj javne uprave in v podjetništvu. Zato sem se odločila, da to sama raziščem; še zlasti zato, ker smo priča različnim družbenim dogajanjem, ki so posledica dejanja čustveno neinteligentnih oseb. V pričujoči nalogi sem zastavila za obe raziskavi temeljni raziskovalni problem, in sicer v prvi raziskavi, kako čustvena inteligenca vpliva na delovno klimo v javni upravi ter v drugi, kako le-ta vpliva na delovno klimo v nekaterih večjih slovenskih podjetjih. Zanimala so me predvsem vprašanja zavedanja pomena čustvene inteligence na delovnem mestu in uravnotežena uporabnost njenih parametrov v praksi. Moj cilj je bil ponuditi aplikativne rešitve problema in odgovoriti na vprašanji: kako uravnovesiti čustva (nikakor jih ne zatirati) na delovnem mestu ter kako z visoko inteligentnim čustvenim obnašanjem priti do čim boljše delovne klime in posledično tudi do učinkovitejših rešitev v javni upravi kot tudi v podjetništvu. Zato sem s pomočjo analize dejavnikov, ki vplivajo na uravnovešena čustvena ravnanja, kot tudi s pomočjo izsledkov raziskav, prikazala probleme in ključne dejavnike za uravnoteženo uporabo čustvene inteligence za doseganje boljše delovne klime znotraj javne uprave kot tudi znotraj nekaterih večjih slovenskih podjetij. Obravnavano tematiko sem v pričujoči magistrski nalogi analizirala z raziskovalno metodo fokusna skupina, v kateri so sodelovali nekateri sodelavci znotraj javne uprave in posamezniki iz večjih slovenskih podjetij. Za raziskavo v magistrski nalogi sem uporabila raziskovalno metodo: fokusna skupina (kvalitativna metoda za raziskovanje in je ena od metod za zbiranje, analizo in interpretacijo podatkov). Iz odgovorov v fokusni skupini se je jasno potrdilo, da je čustvena inteligenca v direktni povezavi z delovno klimo in da si zaposleni v javnem sektorju želijo imeti za svojega vodjo čustveno in socialno inteligentno osebo, ki se zna empatično vživeti v probleme drugih ter je pozitivna oseba, ki jim je za vzgled. Zadovoljstvo zaposlenih pa je poglaviten pogoj za uspešno poslovanje in doseganje zadanih ciljev vsake poslovne organizacije, zlasti za doseganje učinkovitosti v njej. Zanimalo me je tudi, kakšen je odnos med delovno klimo in čustveno inteligenco znotraj nekaterih večjih slovenskih podjetij. Zato sem izvedla kvalitativno raziskavo z zaposlenimi iz nekaterih večjih slovenskih podjetij: Gorenje Velenje, Lek Ljubljana, Mercator Ljubljana, Petrol Ljubljana ... Rezultati so bili podobni, pa vendar v svoji specifičnosti v nekaterih segmentih različni od prvih. Na koncu sem rezultate ene raziskave primerjala z rezultati druge in potegnila vzporednice, oziroma ločnice. V sklepnem delu sem podala še predlog izboljšav kot aplikativno rešitev, pridobljeno na podlagi izsledkov teh dveh raziskav.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: javna uprava, gospodarstvo, čustvena inteligenca, amigdala, čustvena zrelost, socialna inteligenca, socialna zrelost, stres, empatija, socialni možgani, delovna klima, timsko delo, socialna vloga, fokusna skupina, paradigma
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 930; Prenosov: 76
Celotno besedilo (877,55 KB)

Opis: Pričujoča doktorska disertacija je na podlagi proučitve teoretičnih izhodišč relevantne literature in rezultatov raziskave ekoloških kmetij v Sloveniji o dejavnikih in kriterijih odločanja žensk o prehodu iz konvencionalnega v ekološko kmetovanje, pridobila znanstvena spoznanja o zakonitostih teh odločitev in na njihovi podlagi pripravila model ukrepov, zasnovan na treh stebrih, ki so pomembni kot podporno okolje za ekološko kmetovanje žensk, to so sistem, pridelovalka in potrošnik. V tem okviru disertacija podaja natančnejšo definicijo in obrazložitev pomena ekološkega kmetovanja, podaja pregled zakonodaje Republike Slovenije, ki ureja področje ekološkega kmetijstva, opredeljuje vlogo žensk v kmetijstvu in natančneje določa in pojasnjuje dejavnike, ki vplivajo na odločitev žensk, da se njihovo kmetijsko gospodarstvo iz konvencionalnega preoblikuje v ekološko. Z oblikovanjem znanstvenih spoznanj o zakonitostih sprejemanja odločitve žensk o ekološkem kmetovanju v prihodnosti omogoča pričujoča raziskava ženskam podporno okolje glede možnosti odločanja za ekološko kmetovanje. V empiričnem delu raziskave smo uporabili kvantitativno metodo raziskovanja, in sicer neeksperimentalno kvantitativno raziskovanje z uporabo primarno zbranih anketnih podatkov. Z deskriptivno analizo smo prikazali osnovne značilnosti vzorca in spremenljivk. Pri tem smo uporabili univariatno statistiko (aritmetična sredina, standardni odklon, koeficient asimetrije in koeficient sploščenosti). V disertaciji smo zapolnili raziskovalno vrzel, ki hkrati predstavlja tudi osnovni prispevek k znanosti; to je preseganje ločenega proučevanja posamičnih dejavnikov in kriterijev. Na odločitev žensk o prehodu iz konvencionalnega na ekološko kmetijstvo sicer vplivajo številni dejavniki, pri čemer želimo poudariti, da nismo vzpostavljali ločnice med temi dejavniki, kot je mogoče razbrati iz proučevane literature, temveč smo izbrane dejavnike in kriterije raziskali skupaj, kompleksno.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kmetijstvo, vloga žensk, konvencionalno kmetovanje, ekološko kmetovanje, odločanje, vplivi okolja, kmetice, doktorske naloge
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 1589; Prenosov: 107
Celotno besedilo (474,29 KB)

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mladi raziskovalci, raziskovalno delo, projektno delo, vloga mentorja, inovativni učni pristopi
Objavljeno: 10.11.2021; Ogledov: 785; Prenosov: 51
Celotno besedilo (552,08 KB)

Opis: Magistrsko delo je rezultat lastnih opažanj, pridobljenih pri dolgoletnem delu. Izbor predlagane teme z naslovom »Upniki v insolvenčnih postopkih in reševanje sporov« je rezultat lastne in samostojne odločitve, saj se diplomirani ekonomisti pri svojem delu srečujemo tudi z insolvenčnimi postopki v različnih vlogah, tako upnikov kot dolžnikov. Stranke si vedno želijo naše pomoči, saj gre za občutljivo in kočljivo situacijo, v kateri se lahko znajdeta tako upnik kot dolžnik. V magistrskem delu je uporabljeno naše 25- letno znanje s področja ekonomije in izkušnje, pridobljene v času študija s področja alternativnega reševanja sporov. Zaradi nadaljevanja študija na Evropski pravni fakulteti in nujnosti zelo dobrega poznavanja zakonodaje pri vodenju računovodskih poslov smo se ob vseh teh situacijah izobrazili tudi za mirno reševanje sporov. Menimo, da je v življenju zelo pomembna komunikacija, predvsem v okviru mediacije. Brez komunikacije, kaj povemo in na kakšen način, žal dandanes ne gre. Pri svojem delu smo uporabili tudi novejše znanstvene raziskave, ki pa zaradi časovne odmaknjenosti niso uporabne oziroma relevantne, saj je novela E Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-E) veljavna od 15. junija 2013 in v tem kratkem času ni bilo pisanj na to temo.The master's thesis is the result of own observations gained from many years of work as a graduate economist. The selection of the proposed topic entitled "Creditors in insolvency proceedings and dispute resolution" is the result of our own and independent decision. During our work, we are faced with insolvency proceedings in various roles, both as creditors and debtors. Clients always desire our help, as this is a sensitive and delicate situation, in which for both the creditor and the debtor can find themselves in. The master's thesis is based on our knowledge accumulated over the period of 24 years in the field of economics and also on the experience gained during our studies in the field of alternative dispute resolution. Due to the continuation of studies at the European Faculty of Law and the need for an excellent knowledge of law in the field of management of accounting operations, we were trained for different situations mentioned above and for the peaceful settlement of disputes. It is the fact that communication is very important, especially in form of mediation. Communication is crucial, therefore it is not irrelevant what we say or the way we say it. In addition, we have used recent scientific research in our work, but due to the time remoteness it is not useful or relevant. The E-amendment to the Financial Operations, Insolvency Proceedings and Compulsory Dissolution Act (ZFPPIPP-E) has been in force since 15 June 2013, and no writings have been produced on this topic during this short period.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: insolvenčni postopek, reševanje sporov, mediacija, enako obravnavanje upnikov, vloga poslovodstva
Objavljeno: 29.12.2021; Ogledov: 869; Prenosov: 70
Celotno besedilo (606,94 KB)

Opis: Uvod in namen: Namen diplomske naloge je bil raziskati pomen strokovnosti mentorja pri uvajanju fizioterapevta pripravnika, ali komunikacijsko spretnejši mentor pozitivno vpliva na potek pripravništva fizioterapevta. Metode: Podatke za pripravo diplomske naloge smo pridobili s pomočjo domače in tuje literature na temo mentorstva. Izvedli smo empirično analizo na osnovi anonimnega anketnega vprašalnika. Anketiranci so bili diplomirani fizioterapevti, ki so pripravništvo že opravili. Izpolnjenih je bilo 70 anket. Rezultati: Rezultati anketiranih fizioterapevtov dokazujejo, da so bili v času pripravništva zadovoljni s strokovnim znanjem mentorja, prav tako menijo, da komunikacijsko spreten mentor pozitivno vpliva na potek pripravništva fizioterapevtov. Uporabnost: Predstavitev mentorstva ter vloga in pomen mentorja v fizioterapevtski stroki. Izpostavljena so bila neizpolnjena pričakovanja fizioterapevtov in predlogi ter želje za izvedbo pripravništva v fizioterapevtski stroki v prihodnje. Omejitve: Omejitveni element pri pisanju diplomske naloge je skromno število anketirancev, zato ugotovitev ne moremo posplošiti na celotno populacijo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: pripravnik, mentor, mentorstvo, vloga mentorja, mentorstvo v fizioterapiji.
Objavljeno: 08.04.2022; Ogledov: 1531; Prenosov: 91
Celotno besedilo (1,30 MB)