1. Vpliv učenja zahtevnih motoričnih spretnosti pri starostnikihAnja Potočnik, 2020 Opis: S staranjem se zmanjša učinkovitost vidnega, vestibularnega in somatosenzoričnega oziroma proprioceptivnega sistema. Zmanjšanja se tudi gibljivost sklepov in mišična moč za ohranjanje oziroma vzpostavljanje ravnotežja, kar privede do padca. Z našo diplomsko nalogo želimo ugotoviti, ali lahko učenje zahtevnih motoričnih spretnosti vpliva na gibalne sposobnosti starostnikov. V obravnavani literaturi smo pregledali 10 raziskav, pri katerih smo izključili premalo število preiskovancev, obravnavo mlajših od 60 let, vsebinsko neskladna besedila z vsebino diplomskega dela, nezaključene raziskave in raziskave brez dostopa do celotnega besedila. Raziskave kažejo, da lahko z učenjem zahtevnih motoričnih spretnosti bistveno vplivamo na ravnotežje in druge gibalne sposobnosti starostnikov. Vadba vpliva tudi na spremembo anatomije možganov in vpliva na izboljšanje kognitivne zmogljivosti. S pregledom literature smo ugotovili, da imajo tisti, ki so obiskovali tečaj različnih motoričnih sposobnosti vsaj 2 meseca, izboljšane gibalne sposobnosti v primerjavi z neaktivnimi starostniki. Izboljšali so si dinamično ravnotežje, gibljivost, reakcijski čas in moč mišic. Zaradi izboljšane moči posturalnih mišic lahko vzdržujejo sproščeno telesno držo. Na koncu smo ugotovili, da ima lahko učenje motorične spretnosti potencialne koristi na senzorični in motorični sistem za vzdrževanje in ohranjanje ravnotežja med stojo. S takim učenjem bi si starejši izboljšali ravnotežje, lažje nadzorovali držo, prav tako bi se zmanjšalo število padcev.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: ravnotežje starostnikov, motorična kontrola, motorično učenje, senzorični sistemi, motorične spretnosti v starosti, vpliv vadbe v starosti
Objavljeno: 28.05.2020; Ogledov: 2367; Prenosov: 248
 Celotno besedilo (1,09 MB) |
2. VADBA ZA MOČ KOT FIZIOTERAPEVTSKA METODA ZA ZMANJŠANJE SARKOPENIJE PRI STAREJŠIH OSEBAHKlemen Martinovič, 2021 Opis: Trend upada mišične sile se začne kmalu po 50. letu starosti in se pospeši po 70. letu starosti (Strojnik, 2011). Sarkopenijo lahko opredelimo kot sindrom, za katerega je značilna progresivna in splošna izguba mišične mase in moči s tveganjem za neugodne izide, kot so telesna okvara, slaba kakovost življenja in smrt (Santilli in sod., 2014). Mišična moč je trenutno najzanesljivejše merilo mišične funkcije, saj so zaradi tehnoloških omejitev drugi pristopi problematični kot primarni parametri za določanje sarkopenije (Cruz-Jentoft in sod., 2019). Dejavnikov tveganja za pojavitev sarkopenije je več. Eden glavnih dejavnikov pa je izguba tako počasnih kot hitrih motoričnih enot s pospešeno izgubo hitrih motoričnih enot. Poleg izgube hitrih motoričnih enot je prisotna tudi atrofija vlaken (predvsem hitrih vlaken tipa II). To povzroči izgubo mišične moči, ki jo potrebujemo za aktivnosti, kot so dvig s stola, hoja po stopnicah ali povrnitev drže po motnji ravnotežja (Lang in sod., 2010). Zato nas je v tej diplomski nalogi zanimalo, ali lahko z vadbo za moč pozitivno vplivamo na znake sarkopenije pri starejših osebah. V ta namen smo pregledali podatkovni bazi PubMed in PEDro. Po prebiranju strokovne literature smo izbrali 8 raziskav in metaanaliz. Pozitivne učinke vadbe za moč na mišično moč potrjuje 6 raziskav/metaanaliz, na telesne zmogljivosti 5 raziskav/metaanaliz in na mišično maso 2 metaanalizi. Povečanje mišične mase po obravnavah sta 2 metaanalizi zavrnili, zato glede tega nismo prišli do natančnih ugotovitev. Trdimo lahko, da ima vadba za moč pozitiven učinek na pridobitev mišične moči in izboljšanje telesne zmogljivosti pri starejših osebah s sarkopenijo. Zato jo priporočamo kot primerno, varno in učinkovito fizioterapevtsko metodo pri starejših osebah s sarkopenijo kot del preventivnega programa ali zdravljenja. Poudarjamo tudi, naj vadba poteka z večjimi bremeni (do 80 % 1RM), saj tako povečamo vpliv vadbe na izboljšanje mišične moči. Za morebitne učinke povečanja mišične mase pa priporočamo večje obsege vadbe. Ugotovitve bi lahko dopolnili, če bi imeli dostop do vseh člankov s celotno vsebino. V prihodnje bi bilo priporočljivo zajeti večje število novih metaanaliz in raziskav s širšega jezikovnega področja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: sarkopenija, vadba za moč, vpliv vadbe, starostne spremembe, telesna vadba v starosti.
Objavljeno: 19.11.2021; Ogledov: 1410; Prenosov: 148
Celotno besedilo (585,09 KB) |
3. Ureditev starostne meje pri postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjoSimona Legenič, 2022 Opis: Neplodnost je vse pogostejša, še posebej, ker se številni pari odločajo za otroke pozneje v življenju. Opredeljena je kot stanje, ko po enem letu poskusov zanositve ženska še vedno ne more zanositi. Pri ženskah, starejših od 35 let, je ta doba pol leta. Delež žensk, ki ne morejo zanositi, se z njihovo starostjo viša, ne glede na to, ali gre za spontane nosečnosti ali nosečnosti s postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo.
Prav tako pa na uspešnost zanositve vpliva tudi starost moškega. Vse več parov ima težave z zanositvijo in vse več je takšnih, ki so vključeni v postopke oploditve z biomedicinsko pomočjo. Uspešnost teh postopkov se z razvojem medicine povečuje, vendar pa se močno zmanjša s starostjo ženske. Po 40. letu starosti ženske se plodnost zmanjša kar za 95 %. Področje oploditve z biomedicinsko pomočjo je treba zelo dobro regulirati in nadzorovati, saj je lahko podvrženo možnosti hudih zlorab. Namen magistrskega dela je proučiti problematiko neplodnosti z vidika starostne meje. S pomočjo metode analize smo preučili domačo in tujo literaturo glede oploditve z
biomedicinsko pomočjo in vpliva starosti. Z deskriptivno metodo smo opisovali pojme,kot sta neplodnost in oploditev z biomedicinsko pomočjo. Pomembna je tudi primerjalnopravna metoda, s pomočjo katere smo preučili tuje ureditve obravnavanega področja. Izvedli smo intervju s priznanim strokovnjakom na področju postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo. V Evropi je zdravljenje neplodnosti s temi postopki
v večini držav zakonsko urejeno, vendar se pogoji oziroma omejitve razlikujejo. Večina držav določa najvišjo starost ženske za vključitev v postopke oploditve z biomedicinsko
pomočjo, ki se giblje od 42, kot na primer Hrvaška, pa vse do 51 let za Bolgarijo. Nekaj držav je starostni pogoj uredilo z zakoni, druge s pravilniki oziroma smernicami. Večina držav – podobno kot Slovenija – v zakonu opredeljuje pogoj, da mora biti ženska v starosti primerni za rojevanje. Menimo, da je obstoječa slovenska ureditev ustrezna in ženskam ne omejuje pravic do postopkov oploditve. Tak način zajema širok izbor
upravičenk in jih zakon ne omejuje z leti. Res pa je, da je za vključitev v postopke oploditve z biomedicinsko pomočjo potrebno zdravo stanje reproduktivnega sistema vsake posameznice.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: neplodnost, oploditev z biomedicinsko pomočjo, zakonska ureditev, upravičenci, vpliv starosti
Objavljeno: 27.01.2023; Ogledov: 581; Prenosov: 50
Celotno besedilo (832,54 KB) |
