Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


21 - 30 / 38
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
21.
Dolgoročno investiranje na podlagi notranjih vrednosti podjetij
Urban Marguč, 2018

Opis: V magistrskem delu je predstavljeno dolgoročno investiranje na podlagi notranjih vrednosti podjetij po vzoru osredotočenega investiranja in investicijskih načel Warrena Buffetta. Razlika med investiranjem in špekuliranjem je v tem, da se pri investiranju ocenjuje vrednosti delnice na podlagi vrednosti in poslovanja podjetja, špekuliranje pa temelji na prepričanju, da bo cena delnice narasla zato, ker bo nekdo zanjo pripravljen plačati več. Med investiranjem in špekuliranjem je tanka meja, saj lahko investitor podleže močnim čustvenim tokovom, ki so prisotni na delniških trgih, če ni ustrezno pripravljen na finančne in psihološke borzne rasti in padce. Pravi investitor je redkokdaj prisiljen prodati delnice in v večini časa ne upošteva tržnih cen. Za uspešno investiranje je zelo pomembno poznavanje in razumevanje psihologije investiranja, ki zadeva močne čustvene tokove. Najbolj pogosti in najmočnejši čustvi, ki se pojavljata na borzi, sta pohlep in strah, posledica pa je pojav črednega nagona. Končna posledica naštetih pojavov pri špekulantih in nepoznavalcih borze, ki so na njej prisotni, je neracionalno obnašanje, kar povzroča izgubo. Investiranje na podlagi notranjih vrednosti podjetij ima prednost pred drugimi načini vlaganj, saj investitorju zagotavlja določeno stopnjo varnosti, ki ga obvaruje pred borznimi padci, hkrati pa mu omogoča doseganje dolgoročno visokih dobičkov oz. donosnosti na vloženi kapital. S tem povezano domnevo, da je z dolgoročnim investiranjem na podlagi notranjih vrednosti podjetij možno dosegati višje donose kot z drugimi načini investiranja, kot sta npr. aktivno portfeljsko upravljanje in indeksno investiranje, sem v predmetnem magistrskem delu potrdil. Potrdil sem tudi domnevo, ki je pravila, da je z dolgoročnim investiranjem na podlagi notranjih vrednosti podjetij možno preseči borzni indeks S & P 500.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: notranja vrednost podjetja, Buffettova načela investiranja, psihologija investiranja, investiranje, špekuliranje, potrpežljivost, špekulativni mehurčki.
Objavljeno: 27.10.2018; Ogledov: 2288; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (1,94 MB)

22.
Vrednotenje družinskih podjetij v Sloveniji na primeru izbranega družinskega podjetja
Uroš Posega, 2019

Opis: Za družinsko podjetje se po različnih definicijah lahko imenuje tisto podjetje, ki ga praviloma upravljajo in vodijo družinski člani. Glede na številčno zastopanost družinskih podjetij v Sloveniji menimo, da se številna družinska podjetja srečujejo s sledečimi vprašanji: koliko je njihovo podjetje vredno, ali knjigovodska vrednost podjetja prikazuje dejansko vrednost podjetja in kolikšna je poštena prevzemna cena oziroma tržna vrednost podjetja, ki ga načrtujejo prevzeti. Vzrokov za vrednotenje družinskih podjetij je danes več kot dovolj in vsekakor se številna pogosto soočajo z zgoraj navedenimi vprašanji. Zato smo se odločili ovrednotiti družinsko podjetje in odgovoriti na postavljene delovne hipoteze.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Podjetništvo, vrednotenje, cena, tržna vrednost, družinsko podjetje, razlogi za vrednotenje, finančni kazalci, hipoteze, izračun.
Objavljeno: 22.12.2019; Ogledov: 2170; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (2,72 MB)

23.
Preusmeritveni načrt v ekološko kmetovanje za kmetijo pri Sedučniku nad Dovjem
Veronika Pezdirnik, 2013

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: ekološko kmetijstvo, preusmeritev kmetije, vrednost proizvodnje
Objavljeno: 31.03.2020; Ogledov: 2254; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

24.
25.
Postopek identifikacije za namene DDV
Sara Bevčar, 2020

Opis: Magistrsko delo analizira postopek identifikacije za namene DDV v Sloveniji, Italiji, Avstriji, na Hrvaškem in Švedskem. Identifikacija za namene DDV je upravni postopek, v katerem se davčnim zavezancem dodeli identifikacijska številka za DDV, s tem pa davčni zavezanec pridobi pravice in obveznosti, ki jih določa zakonodaja na področju DDV. Z identifikacijsko številko za DDV davčni zavezanec dokazuje svoj davčni status, hkrati pa identifikacijska številka za DDV poenostavlja nadzor nad izpolnjevanjem davčnih obveznosti davčnega zavezanca. Namen postopka identifikacije za namene DDV sta prepoznavanje rizičnih davčnih zavezancev in preprečevanje davčnih utaj v najzgodnejši fazi, torej takoj po ustanovitvi oziroma začetku poslovanja. Postopek identifikacije za namene DDV na ravni EU sicer še ni harmoniziran, zato se postopki razlikujejo po posameznih državah, cilj vseh pa je preprečevanje davčnih utaj brez nepotrebnega zaviranja gospodarstva. V magistrskem delu so opisani postopki identifikacije za namene DDV v izbranih državah ter kako način in obseg preverjanja davčnih zavezancev vplivata na število davčnih utaj in posledično na višino davčne vrzeli. Ker so vse izbrane države tudi članice EU, sta v delu predstavljena tudi vloga in vpliv EU na obravnavanem področju. Rezultati magistrskega dela zainteresirani javnosti pomagajo pri razumevanju postopka identifikacije za namene DDV.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: identifikacija za DDV, prenehanje identifikacije za DDV, primerjava postopkov identifikacije, davek na dodano vrednost, upravni postopek
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 1216; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (864,57 KB)

26.
Zakonodaja in financiranje kot omejitve na področju razvoja oskrbovanih stanovanj
Nastja Cinzia Hrobat, 2020

Opis: Z večanjem populacije starejših narašča pomembnost vprašanja solidarnosti, sožitja in umestitve te ranljive skupine ljudi v sodobno družbo. Z daljšanjem življenjske dobe se večajo stroški dolgotrajne, zdravstvene in socialne oskrbe. V Sloveniji prevladuje institucionalen način dolgotrajne oskrbe v domovih za ostarele, ki temelji na kurativi, ne pa tudi na rehabilitaciji in preventivi. Izbira mnogih je staranje v lastnem domu, ker želijo potomcem zapustiti nepremičnino ali si selitve v prilagojeno okolje ne morejo privoščiti zaradi pomanjkanja likvidnih sredstev. Državna politika predvideva deinstitucionalizacijo v smislu okrepitve izvajanja pomoči na domu, ki je sedaj marsikje nedosegljiva zaradi pretežno ruralne poselitve starejših. Takšna okrepitev socialne oskrbe je potrebna, za ohranjanje samostojnosti starajočih pa je nujen tudi razvoj v smeri izboljšanja prilagojenega grajenega okolja, kar predstavljajo bivanjske skupnosti in oskrbovana stanovanja. Področje oskrbovanih stanovanj je v razvoju zastalo zaradi pomanjkljive, razpršene in na mestih sporne zakonske ureditve, skoraj neobstoječih načinov financiranja in slabe pripravljenosti lokalnih skupnosti na prevzem odgovornosti pri izpolnjevanju svojih nalog. V delu smo povzeli aktualno stanje slovenske stanovanjske zakonodaje in zakonodaje s področja dolgotrajne oskrbe. Za nezadostno izvajanje dolgotrajne oskrbe v oskrbovanih stanovanjih je krivo tako pomanjkanje ustrezne zakonodaje, ki bi primerno urejala pravice starejših in način njihovega izvajanja, kot neenotnost in neizvajanje predpisov. Potrebno je sprejeti predlog ZDOZDO za poenotenje področja. Naknadno je treba uvesti spremembe in dopolnitve zakona tudi s področja oskrbovanih stanovanj, ki je urejeno le z dvema pravilnikoma. Praksa kaže potrebo po regulaciji in nadzoru. Predstavili smo finančne možnosti investiranja v gradnjo in preverili realno stanje bivanja v oskrbovanem stanovanju. Država priporočila EU po deinstitucionalizaciji jemlje v smislu oskrbe na domu, kar ocenjujemo za korak nazaj. V delu smo prikazali spregledane prihranke oziroma možnosti za zmanjšanje izdatkov, ki jih vlada lahko ustvari z upravljanjem z riziki in investiranjem v gradnjo oskrbovanih stanovanj. Pripravljenost občin na ustvarjanje primernih bivališč za starejše smo preverili z metodo intervjuja in izračuna razmerja med ponudbo in povpraševanjem po stanovanjih glede na regijo. Institucije na državni in lokalni ravni so slabo informirane in ne razumejo družbenega pomena oskrbovanih stanovanj. Ugotavljamo apatičnost in nepripravljenost občin ter potrebo po izboljšanju komunikacije med oblikovalci politik. Predstavili smo konkretne načine financiranja gradnje oskrbovanih stanovanj, potrebne zakonske ureditve, metode za zmanjšanje stroškov in pomen razvoja v smeri bivanjskih skupnosti, s čimer smo prispevali k strokovni podlagi za razvoj področja oskrbovanih stanovanj. Glavni doprinos dela je dognanje, da z bivanjem starostnikov v prilagojenem okolju podaljšamo njihove sposobnosti samooskrbe in s tem ustvarimo vzdržno dolgotrajno oskrbo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: oskrbovana stanovanja, bivanje starejših, dolgotrajna oskrba, družbena vrednost, trajnostno bivanje
Objavljeno: 10.03.2021; Ogledov: 1185; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

27.
Model dejavnikov menedžmenta znanja in njihov vpliv na uspešnost organizacije
Domen Kozjek, 2017

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: znanje, management, dejavniki znanja, človeški kapital, dodana vrednost, disertacije
Objavljeno: 23.07.2021; Ogledov: 1091; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (4,65 MB)

28.
Inoviranje trajnostnega poslovnega modela skupnostne samooskrbe z električno energijo iz obnovljivih virov
Jan Zakrajsek, 2021

Opis: Uredba o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije predstavlja temelj razvoja skupnostne samooskrbe v Sloveniji. Skupnostna samooskrba omogoča aktivnim odjemalcem, občinam, energetskim podjetjem in drugim tržnim deležnikom, da se povezujejo in aktivno sodelujejo na trgu električne energije, ki je bil v preteklosti rezerviran za tradicionalne in centralizirane energetske sisteme. Na tej podlagi se odpirajo številne priložnosti za razvoj novih inovativnih poslovnih modelov, ki bodo poleg ekonomskih ciljev zasledovali tudi cilje trajnostnega razvoja. Za inoviranje poslovnega modela skupnostne energetske samooskrbe sem uporabil orodje Canvas – platno poslovnega modela, ki sta ga razvila priznana avtorja Osterwalder in Pigneur, za potrebe trajnostnega razvoja pa nadgradila nemška avtorja Tiemann in Fichter. Gre za mednarodno uveljavljeno orodje za inoviranje poslovnih modelov, ki na inovativen in sistematičen način prikaže logiko, kako organizacija kreira, izvaja in zajema vrednost. V procesu inoviranja sem opredelil ključne gradnike poslovnega modela in jih z vidika vseh treh ključnih partnerjev (aktivni odjemalec, občina in energetsko podjetje) povezal v smiselno, trajnostno naravnano in ekonomsko učinkovito celoto, ki bo snovalcem tovrstnih projektov pomagala do lažje in bolj učinkovite praktične implementacije.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: samooskrba, skupnostna samooskrba, električna energija, obnovljivi viri energije, trajnostni razvoj, sončna elektrarna, inoviranje, poslovni model Canvas, denarni tok, neto sedanja vrednost, notranja stopnja donosa
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 1516; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (3,81 MB)

29.
Izbira energetske rešitve na primeru stare hiše
Gorazd Ravnik, 2021

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: globalno segrevanje, toplogredni plini, učinkovita raba energije, obnovljivi viri energije, neto sedanja vrednost, doba vračanja sredstev
Objavljeno: 28.12.2021; Ogledov: 1027; Prenosov: 97
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

30.
Primerjava starih in novih posplošenih tržnih vrednosti nepremičnin
Katarina Jamnik, 2021

Opis: Bistveni namen novega množičnega vrednotenja v Sloveniji je uvedba davka na nepremičnine in pa vzpostaviti celosten sistem vrednosti nepremičnin na enem mestu. Osnovo za vzpostavitev sistema množičnega vrednotenja pa tvorijo javne evidence; katere osnovne tri so: zemljiški kataster, kataster stavb in register nepremičnin. Za evidentiranje podatkov v zgoraj omenjene evidence je pristojna Geodetska uprava, ki na prvi stopnji vodi upravni postopek. V letu 2017 je bil sprejet nov Zakon o množičnem vrednotenju (Uradni list RS, št. 77/17, 33/19 in 66/19), 1. 4. 2020 pa tudi Uredba o določitvi modelov vrednotenja nepremičnin (Uradni list RS, št. 22/20), s katerim hoče vlada izvesti novo množično vrednotenje pri nas, pod idejo, da so obstoječi podatki zastareli in tako posledično neprimerni. V magistrskem delu je opisan sistem množičnega vrednotenja pri nas, prav tako pa tudi stari in novi modeli, ki določajo vplive na posplošeno vrednost nepremičnin. Opisani so zgodovina množičnega vrednotenja in prvi zametki poizkusa vzpostavitve sistema vrednotenja pri nas. Ker je sodelovanje javnosti zelo pomemben steber pri oblikovanju modelov in sistema, je v tem delu pojasnjen postopek sodelovanja vseh akterjev pri oblikovanju modelov, prav tako pa tudi pravna varnost lastnikov nepremičnin, kot osnovna pravica vseh lastnikov nepremičnin. V zadnjem sklopu tega dela je bil izveden še izračun novih posplošenih tržnih vrednosti nepremičnin, izračunanih na podlagi treh različnih modelov, in pa natančna primerjava med starimi in novimi vrednostmi. Na koncu raziskave je bilo ugotovljeno, da so se vrednosti v povprečju povišale za 24 %, kar je bilo več od pričakovanih rezultatov.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: množično vrednotenje, modeli vrednotenja, katastri, tržna vrednost, nepremičnina
Objavljeno: 06.01.2022; Ogledov: 1048; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh