31. |
32. |
33. |
34. Odnos gimnazijcev do slovenske osamosvojitveAndrej Čuš, 2014 Opis: Magistrska naloga predstavlja slovensko osamosvojitev skozi čas. Med drugim so predstavljeni tudi pomembnejši dogodki, ki so zaznamovali proces slovenske osamosvojitve, vse od prelomnih dogodkov proti koncu 80. let prejšnjega stoletja, ustanavljanja prvih strank, prvih demokratičnih volitev in vojne za Slovenijo do mednarodnega prizadevanja in vključevanja Slovenije v mednarodne integracije.
V nadaljevanju se magistrska naloga dotakne področja gimnazijskega izobraževanja v Republiki Sloveniji, ob tem pa je največji poudarek predvsem na področju državljanske vzgoje v Sloveniji. Podan je tudi pregled učnih načrtov v gimnazijskem izobraževanju v Republiki Sloveniji.
Pomembna vsebina magistrske naloge je področje vrednot, še posebej med mladimi. V ta namen je v magistrski nalogi vključen pregled najpomembnejših raziskav s področja vrednot med mladimi v Sloveniji, in sicer od osamosvojitve in vse do danes.
Domoljubje je zagotovo ena najpomembnejših vrednot, če govorimo o pozitivnem odnosu do svoje države, svoje identitete in preteklosti. V ta namen so vključene strokovna literatura s področja domoljubja in pomembne raziskave, ki preučujejo odnos mladih do domoljubja, čeprav takšnih raziskav, žal, ni veliko.
V sklopu naloge je bila opravljena kvalitativna raziskava. Njeni rezultati so interpretirani in v celoti predstavljeni na koncu magistrske naloge. V samem zaključku so predstavljeni ugotovitve in predlogi, kako izboljšati poznavanje vsebine slovenske osamosvojitve med dijaki.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: domoljubje, slovenska osamosvojitev, državljanska vzgoja, dijak, zgodovina
Objavljeno: 07.06.2021; Ogledov: 1008; Prenosov: 66
 Celotno besedilo (793,89 KB) |
35. Primerjava vlog očeta in matere pri postavljanju meja v vzgoji otrokSandra Šmelc, 2018 Opis: Starševstvo je ena najtežjih vlog, v kateri se znajde vsak posameznik. Zavedati se moramo, da
smo mi tisti, od kogar je naš otrok odvisen, zato je pomembno, da se potrudimo po najboljših
močeh. Čas je največja dragocenost, ki jo lahko namenimo otroku. S tem skrbimo za dobre
odnose znotraj družine.
Tradicionalno starševstvo, ki smo ga bili navajeni v preteklosti, je v zadnjih par desetletjih
začelo izginjati. Zamenjalo ga je sodobno starševstvo. Vzgoja otrok ni več naloga zgolj
matere, temveč je vedno več poudarka na očetovstvu, kjer se tudi očetje aktivno vključujejo v
vzgojo otrok. Breme vzgoje prevzemata oba starša, pri čemer je pomembno, da se s tem znata
spopasti na način, ki je ustrezen za oba.
Eden pomembnejših dejavnikov vzgoje je postavljanje meja. S tem starši usmerjajo in
ohranjajo svojega otroka na pravi poti k odraslemu življenju. Z določanjem meja postavijo
okvirje, znotraj katerih se otrok počuti varnega. Z odraščanjem se meje neprestano
spreminjajo in dopolnjujejo. Na ta način se otrok uči in nabira nove izkušnje.
Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnih izhodišč in empiričnega dela. Teoretična
izhodišča so razdeljena v štiri glavne sklope: družina, avtoriteta, vzgoja in postavljanje meja.
Največ pozornosti je namenjeno postavljanju meja s strani matere in očeta, na čemer temelji
tudi moja raziskava. Želela sem preveriti, v kolikšni meri se razlikujeta vlogi očeta in matere.
Rezultati so pokazali, da sta starša v določenih elementih vzgoje dokaj enakovredna, a vendar
je celotno gledano še vedno mati tista, ki prevladuje.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: družina, vzgoja, postavljanje meja, avtoriteta, pravila, medsebojni odnosi, čustva, diplomske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 812; Prenosov: 96
Celotno besedilo (613,36 KB) |
36. |
37. Povezanost vzgojnih stilov staršev z razvojem samopodobe pri mladostnikihTanja Gregorin, 2016 Opis: Diplomsko delo predstavlja analizo vzgojnih stilov staršev v povezavi s samopodobo
mladostnikov. Teoretični del vsebuje teorije in raziskave družine, različnih vzgojnih stilov,
obdobje mladostništva, samopodobe mladostnikov na različnih področij kot so družinska,
čustvena, medosebna, akademska, telesna in splošna samopodoba, ter povezave same vzgoje z
razvojem samopodobe. V empiričnem delu diplomske naloge je predstavljena raziskava, ki smo
jo izvedli med 111 anketiranci. Ugotovili smo, da je vzgoja staršev povezana z razvojem
posameznikove samopodobe. Pokazalo se je, da vzgojni stili vplivajo na različna področja
samopodobe, največji vpliv pa se je pokazal ravno pri družinski samopodobi, torej, kako otroci
vidijo svojo družino ter svojo vlogo v njej ter kako si sami predstavljajo svojo bodočo družino.
Zato je poudarjena pomembnost primernega izbora vzgojnega stila staršev, saj ta vpliva na
samopodobo mladostnikov ter njihovo mnenje o samem sebi. V obdobju mladostništva pa je
zelo pomembno, kakšna je posameznikova samopodoba, saj se mladostniki v tem obdobju
veliko srečujejo z odnosi z osebami istega ter nasprotnega spola, začnejo se telesno razvijati in
spreminjati, prav tako pa se tudi začnejo odločati, s čim se želijo v življenju ukvarjati in
posledično izbirajo oziroma usmerijo svoj študij ter začnejo iskati primernega partnerja, s
katerim si bodo v prihodnosti ustvarili svojo družino.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: družina, mladostniki, vzgoja, vzgojni stili, samopodoba, diplomske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 986; Prenosov: 108
Celotno besedilo (1,18 MB) |
38. Spodbujanje samostojnosti 1-3 letnih otrok v vrtcuIrena Zelinšček, 2017 Opis: V diplomskem delu smo se osredotočili na pomen in spodbujanje samostojnosti 1 – 3 letnih
otrok. Veliko staršev je namreč prepričanih, da je njihov otrok še premajhen, da bi opravljal
določene aktivnosti, ki so primerne za njegovo starost. V teoretičnem pregledu smo opredelili
pojem samostojnost, razvojne mejnike v starosti 1 – 3 let na področju govora, telesnega razvoja,
intelektualnega, socialnega in čustvenega razvoja. Predstavili smo načine kako otroke
spodbujamo k samostojnosti, kaj pomeni, če so starši prezahtevni oziroma popustljivi ter
kakšne vzgojne metode za spodbujanje samostojnosti uporabljajo vzgojitelji v vrtcu. Nadalje je
predstavljena raziskava, ki smo jo izvedli med starši 1-3 letnih otrok, ter vzgojiteljicami v vrtcu.
Preverjali smo, kako starši razumejo in spodbujajo samostojnost otrok, ter ali so njihova
pričakovanja do svojih otrok v tej starosti realna, prezahtevna ali popustljiva. Preverjali smo
tudi kakšna je stopnja samostojnosti 1 – 3 letnih otrok, ki obiskujejo vrtec, in tistih, ki vrtca ne
obiskujejo in kako vzgojiteljice spodbujajo samostojnost otrok v vrtcu. Ugotovili smo, da starši
spodbujajo samostojnost svojega otroka tako, da mu večkrat pokažejo in razložijo neko
aktivnost, ter mu pri tem pomagajo. Rezultati kažejo, da so starši otrok v starosti 1 – 3 let preveč
popustljivi, saj menijo, da je njihov otrok še premajhen za določeno opravilo oziroma aktivnost.
Tako starši, kot tudi vzgojitelji v vrtcu se bojijo za varnost otrok, vendar jim kljub temu
omogočijo samostojno gibanje. Starši otrok, ki ne obiskujejo vrtca pogosto preveč posegajo v
otroško igro in s tem zavirajo otroka, da bi sam prišel do rešitve. Ugotovili smo tudi, da so
otroci, ki obiskujejo vrtec bolj samostojni pri vsakodnevnih opravilih in da se vzgojiteljice v
vrtcu poslužujejo dobrih metod, za spodbujanje otroke k samostojnosti. Rezultati so lahko
uporabni za izobraževanje staršev o zmožnostih otrok in primernem spodbujanju njihove
samostojnosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: predšolski otrok, samostojnost, spodbujanje, vzgoja, razvojne faze in mejniki
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1729; Prenosov: 116
 Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
39. Reševanje konfliktov med otroki in staršiAna Podlipnik, 2018 Opis: Magistrsko delo z naslovom »Reševanje konfliktov med otroki in starši« obravnava odnose in
komunikacijo med otroki in starši, reševanje konfliktov med njimi ter načine ravnanja v takšnih
situacijah. Ambicija magistrskega dela je ugotoviti, kako se starši odzovejo na konflikte, ki
nastanejo v odnosih z otroki, in analizirati, ali so njihovi odzivi ustrezni ter če niso, kakšni bi
morali biti. Ugotovitve lahko psihosocialnim svetovalcem pomagajo pri delu s starši, ki imajo
težave pri komunikaciji z otroki pri razreševanju konfliktov. Vsebina magistrskega dela je
razdeljena na tri glavne vsebinske sklope: teoretičnega, empiričnega in tistega, v katerem
avtorica izvede analizo empiričnega dela ter poda svoje predloge. Uvod in zaključek povezujeta
magistrsko delo v zaključeno celoto. V teoretičnem delu se avtorica osredotoča na obravnavo
družine ter odnosov znotraj nje. Posebno pozornost namenja opredelitvi družine,
komunikacijskim procesom ter soočanju s problemi. Avtorica opisuje tudi potrebe otrok, vplive
družinskega okolja na razvoj otrok ter vrste vzgojnih slogov. Empirični del vsebuje bistvene
povzetke intervjujev, ki jih je avtorica izvedla s starši, ki imajo svoje otroke vpisane v vrtec na
Vrhniki. Vprašanja intervjuvancem se osredotočajo na izzive v komunikaciji med starši in
otroki ter na načine reševanja konfliktov, ki nastanejo v odnosih med njimi. Analiza odgovorov
staršev, ki so odgovarjali na vprašanja, kaže, da se starši s svojimi otroki premalo pogovarjajo
in preživijo premalo časa skupaj, nadalje tudi, da je materam bolj kot očetom neprijetno z
otrokom spregovoriti o težkih temah, da je neupoštevanje ritualov najpogostejši vzrok za
prepire v družini ter da starši v konfliktnih situacijah najpogosteje dvignejo glas in da takrat
tudi pogosto spregovorijo o svojih občutkih.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: družina, vzgoja, odnosi, konflikti, komunikacija, reševanje težav, magistrske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 891; Prenosov: 101
Celotno besedilo (1,17 MB) |
40. Koncept protektivnega otroštvaAndrejka Berce, 2015 Opis: V diplomskem delu sem se osredotočila na vzgojo predšolskih otrok v novodobni družini.
V teoretičnem delu naloge sem najprej predstavila tako družino, njene člane, njihovo vlogo
kot tipe vzgoje znotraj družin ter pomen vzgoje otrok v predšolskem obdobju, in sicer z
namenom, da smo spoznali akterje, ki so vključeni v sam proces protektivnega otroštva.
Opredelila sem, kaj pojem »protektivno otroštvo« sploh pomeni in kako ga različni avtorji
definirajo, kako se izraža intenzivna skrb za otroke, njihovo blaginjo, njihovo nadaljnje
izobraževanje. Poiskala sem nekatere vidne posledice zaščitniške vzgoje, ki se kažejo v
dobi odraščanja oz. osamosvajanja kot neuspeh protektivnega oz. zaščitniškega vedenja
staršev do svojih otrok v predšolskem obdobju.
V empiričnem delu naloge sem vsa pridobljena teoretična znanja poskušala povezati s
praktičnimi izkušnjami. Opravila sem intervjuje s petimi novodobnimi starši, od tega je
eden izmed njih strokovni delavec v vzgoji in izobraževanju. Zanimalo me je, kakšen je
njihov pogled na vzgojo otrok v današnjem času, ki je poln vsesplošnih sprememb, in kako
zahtevna naloga se jim zdi vzgoja. Preverjala sem še, s kakšnimi težavami se srečujejo pri
sami vzgoji in pri postavljanju meja otroku v predšolskem obdobju. Z rezultati ugotovitev
sem odgovorila na zastavljena raziskovalna vprašanja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: otrok, starši, protektivno otroštvo, vzgoja, družina
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1258; Prenosov: 110
Celotno besedilo (1,21 MB) |
