31. |
32. |
33. Žvižgači v razmerju do javnega interesaManca Vules Hrvatin, 2020 Opis: Živimo v dobi, v kateri so informacije orožje. Žvižgači so posamezniki, ki informacije, pridobljene ob delu, razkrijejo širši družbi oziroma javnosti, ker se jim to zdi moralno pravilno oz. ker je razkritje le-teh v javnem interesu. Zaradi svojih dejanj so nato po večini podvrženi preganjanju, socialni marginalizaciji, eksemplifikativnemu "maltretiranju", disciplinskim ali celo sodnim postopkom. Mediji imajo pomembno vlogo pri naznanjanju kršitev, saj se žvižgači v večini primerov obrnejo na njih za pomoč pri obveščanju javnosti o spornih ravnanjih. Družbena ureditev zahodne družbe temelji na demokratičnih in pravnih načelih, med katerimi ima javni interes pomembno vlogo, saj ta na načelni ravni ščiti posameznike pred nezakonitimi posegi države v njihove temeljne človekove pravice ter obratno, ščiti javnost pred nezakonitimi posegi posameznikov ali manjših skupin (politike) v pravice širše družbe. Žvižgači se v družbi pojavijo kot refleks na nespoštovanje in neupoštevanje temeljnih demokratičnih načel in temeljnih človekovih pravic. S svojim delom se trudijo, da bi osvetlili nezakonita in sporna ravnanja, ki so v nasprotju z načeli demokratične družbe. Žvižgač je branitelj javnega interesa, eden izmed "javnih psov čuvajev", ki se trudi in uresničuje temeljno človekovo pravico do informiranosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: žvižgači, javni interes, zaščita žvižgačev, informacije, korupcija
Objavljeno: 16.02.2021; Ogledov: 1320; Prenosov: 186
 Celotno besedilo (592,18 KB) |
34. Zaščita žrtve pred nasilnežem - storilcem kaznivega dejanja nasilje v družiniGorazd Benotič, 2020 Opis: Kljub današnji razmeroma dobri zaščiti žrtev nasilja v družini v Republiki Sloveniji pred vsemi deviantnimi ravnanji še vedno ostane dvom, ali so organi pregona storili vse potrebno, da je žrtev nasilja v družini dovolj obvarovana pred nasilnežem in ali bi lahko še kako drugače pripomogli k boljši zaščiti le-te. V slovenski zakonodaji je nasilje v družini opredeljeno v Zakonu o preprečevanju nasilja v družini, nasilje v družini kot kaznivo dejanje v Kazenskem zakoniku, nasilje v družini kot prekršek v Zakonu o varstvu javnega reda in miru, nasilje v družini v Zakonu o kazenskem postopku in nasilje v družini v Zakonu o nalogah in pooblastilih policije. Kot je opredeljeno v Zakonu o preprečevanju nasilja v družini, je nasilje v družini vsaka uporaba fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana proti drugemu družinskemu članu, kakor tudi zanemarjanje družinskega člana ne glede na starost, spol ali katerokoli drugo osebno okoliščino žrtve ali povzročitelja nasilja. Za žrtev nasilja v družini se po Kazenskem zakoniku šteje vsaka oseba, ki je z nasilnežem oziroma storilcem v kakršnikoli povezavi in živita v skupnem gospodinjstvu. Država je skladno z domačo in mednarodno zakonodajo zavezana nuditi varnost in zaščito šibkejšim državljanom pri zaznavi nasilja v družini, kar je posebnega pomena, saj se kazenskopravni sistem bolj ali manj ukvarja le s storilci deviantnih ravnanj, žrtve teh dejanj pa se nekako zasenčijo oziroma se nanje neuradno pozabi. Razlog za izbor teme je zanimivost, aktualnost in nedorečenost raziskovalnega vprašanja, kar bo vodilo čez vso magistrsko delo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: nasilje v družini, žrtev, nasilnež, prepoved približevanja, zaščita žrtev nasilja v družini
Objavljeno: 10.03.2021; Ogledov: 2001; Prenosov: 116
Celotno besedilo (1,38 MB) |
35. |
36. Integracija migrantovEva Černigoj, 2018 Opis: Ob vsakem pojavu nenadnih mnoţičnih migracij je vprašanje in izvajanje integracije v
drţavah sprejemnicah predstavljalo izziv. Kot ostale drţave članice EU se tudi Slovenija
sooča s porastom v številu migrantov, med katerimi so prisilni migranti – prosilci za
mednarodno zaščito, begunci in osebe s subsidiarno zaščito – še posebej ranljiva skupina, ki
terja dodatno pozornost. Namen naloge je na enem mestu zbrati in sistematično pregledati
različna področja integracije ter aktualno področno zakonodajo, ki ureja poloţaj prisilnih
migrantov v Republiki Sloveniji. Izhajamo iz predpostavke, da slovenska integracijska
politika, kot odgovor na povečano število prosilcev in oseb z mednarodno zaščito, potrebuje
uvedbo dodatnih ukrepov, ki bi olajšali integracijo tako posameznikov kot sprejemne druţbe.
Katera področja so najbolj potrebna prenove ter s kakšnimi spremembami bi jih posodobili,
smo ugotovili s pomočjo analize primarnih in sekundarnih virov ter z usmerjeno primerjavo
praks med drţavami. Ugotovili smo, da se je zakonodaja v obdobju od mnoţičnega prihoda
migrantov kot odziv na potrebe v praksi ali na drţavne usmeritve večkrat spremenila, pri tem
pa so določena področja integracije temu navkljub ostala slabše razvita. Mednje uvrščamo
zdravstvo, področje politične participacije in dostop do drţavljanstva. Slovenija pa je med
najboljšimi in najbolj naprednimi drţavami na področju zdruţevanja druţine ter zgledna pri
integraciji na področju izobraţevanja in področju izvajanja začetnih integracijskih programov.
Področja pridobitve mednarodne zaščite, nastanitve, zaposlovanja in nediskriminacije pa so
na nekaterih točkah še šibka, restriktivna ali pomanjkljivo urejena. Do velikih razlik v dostopu
do integracijskih politik prihaja med prosilci za mednarodno zaščito, osebami s statusom
begunca in osebami s subsidiarno zaščito.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: integracija, integracijska politika, prisilni migranti, prosilci za mednarodno zaščito, begunci, mednarodna zaščita
Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 1302; Prenosov: 40
 Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
37. Praviri ustavnostiKlemen Gabršček, 2021 Opis: Magistrsko delo z naslovom »Praviri ustavnosti« se ukvarja z identifikacijo tistih značilnosti najzgodnejših pravnih virov, zaradi katerih lahko o teh virih lahko govorimo tudi kot o najzgodnejših ustavnih (pra)dokumentih, pri čemer je definicija ustave široka, saj jo razumemo kot vsak dokument, ki služi omejevanju (samo)volje oblasti. Pri delu sta uporabljeni metoda jezikovne analize ter metoda primerjave virov. Ključna ugotovitev magistrskega dela je, da že najzgodnejši pravni viri služijo omejevanju oblasti ter vsaj rudimentarnemu zagotavljanju načela enakosti pred zakonom. Sekundarno pa gre ugotoviti, da ti pravni dokumenti poznajo institute, ki so po svojem bistvu in namenu presenetljivo moderni. Očitno je namreč, da so pravno in politično gledano vse civilizacije postavljene pred isto težavo – kako omejiti moč nosilcev oblasti in zagotoviti, da ne prihaja do zlorab. Magistrsko delo je uporabno kot izhodišče za poglobljeno raziskovanje posameznega pravnega obdobja, saj zaradi svoje širine onemogoča podrobnejši pregled posameznega obdobja. Slednje je tudi omejitev magistrskega dela, saj je časovna razpršenost narekovala izbiranje pravnih virov, kar nujno pomeni, da izpadejo nekateri manj znani, a zato ne manj zanimivi in vplivni pravni viri.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: ustavni viri, človekove pravice, sodna zaščita, nadzor nad oblastjo, omejevanje oblasti
Objavljeno: 29.12.2021; Ogledov: 832; Prenosov: 78
Celotno besedilo (1,06 MB) |
38. Pravna ureditev pravic živaliŠpela Budič, 2021 Opis: Naš svet pestijo številni resni problemi, ki si zaslužijo našo pozornost. Eden od njih je krutost do živali. Menim, da bi se morali vsi ljudje zavzeti za prenehanje zlorabljanja živali kadar koli in kjer koli lahko. V današnjem svetu ob skoraj neomejenih možnostih je izkoriščanje živali preprosto nesprejemljivo. Lahko dobro jemo, se izobražujemo, oblečemo in se zabavamo, ne da bi mučili in ubijali živali. Več sto tisoč živali je dnevno podvrženih najrazličnejšim načinom izkoriščanja, mučenja in ubijanja. Glavna dva vzroka sta množična industrijska reja živali za prehrano in poskusi na živalih v znanstvene namene. Stanje se sicer izboljšuje s sprejemanjem zakonodaje, ki ureja njihove pravice, ampak brez ustreznega nadzora upoštevanja teh zakonov in ob prenizkih sankcijah za kršitve ostaja ureditev živalskih pravic le mrtva črka na papirju. Dejstvo je, da živali, enako kakor mi, čutijo strah, bolečino in veselje, zato smo mi tisti, ki se moramo zavzemati za njihove pravice in iskati načine, kako živeti, ne da bi jih zlorabljali. Naš odnos do živali vpliva na naša življenja in prihodnost, zato ne smemo sprejemati zakonov, ki pod pretvezo zaščite živali bolj ščitijo interese ljudi.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: živali, pravice, pravna ureditev, zloraba, mučenje, zakon, izkoriščanje, specizem, animalizem, gibanja za pravice živali, odnos do živali, zaščita živali
Objavljeno: 14.06.2022; Ogledov: 829; Prenosov: 66
Celotno besedilo (874,49 KB) |
39. Začasna zaščita razseljenih osebAna Ćurčija, 2022 Opis: Diplomsko delo obravnava enega izmed odzivov Evropske unije na oborožen napad Ruske federacije na Ukrajino. Takšen napad je ogrozil svetovno stabilnost in varnost, povzročil humanitarno krizo ter množični prihod razseljenih oseb iz Ukrajine v Evropo. Evropska unija se je na to migracijsko krizo odzvala z aktivacijo Direktive o začasni zaščiti, instrumenta, ki je sprejet znotraj skupnega evropskega azilnega sistema in ureja status začasne zaščite. Posebnost začasne zaščite je v tem, da ta obstaja ločeno od režima mednarodne zaščite, saj je to pragmatičen mehanizem, ki se aktivira le v izrednih kriznih razmerah. Vloga začasne zaščite je dvojna, in sicer zagotoviti takojšen sprejem in zaščito velikemu številu prosilcev za azil s ciljem spoštovanja načela nevračanja, hkrati je to tudi skrajšan postopek za podelitev zaščite zaradi preprečevanja preobremenjenosti in zloma azilnih sistemov držav sprejemnic. Pri pisanju diplomskega dela smo se posluževali opisne in zgodovinske metode ter predvsem metode analize, s katero smo preučili mehanizem začasne zaščite in njeno uporabo v praksi, s ciljem ugotoviti primernost odziva Evropske unije na množični prihod razseljenih oseb, kar smo v sklepnem delu z metodo sinteze kritično ovrednotili. Predstavitev začasne zaščite in njene uporabe nam je pomagala ugotoviti, da Direktiva o začasni zaščiti trenutno ustrezno služi svojemu namenu na primeru razseljenih oseb iz Ukrajine, ostajata pa vprašanji, kaj bo s to direktivo v prihodnosti in če bo uporaba začasne zaščite ostala le izjema ali bo postala pogostejša praksa držav članic za obvladovanje obsežnih migracijskih tokov v prihodnosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mednarodno begunsko pravo, mednarodna zaščita, skupni evropski azilni sistem, solidarnostni mehanizem, začasna zaščita, množičen prihod, razseljene osebe
Objavljeno: 22.11.2022; Ogledov: 624; Prenosov: 73
Celotno besedilo (552,16 KB) |
40. |
