31. Zaposlovanje delovnih invalidov po zaključeni poklicni rehabilitacijiIrena Stibilj, 2012 Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: delovni invalid, zaposlitev, zdravje, invalidnost, zakonodaja, poklicna rehabilitacija, delovna zmožnost, delovno mesto, drugi poklic, zavarovanje, zaščita, varstvo, delodajalec, usposabljanje, socialna država Objavljeno: 29.08.2018; Ogledov: 2351; Prenosov: 127 Celotno besedilo (1,06 MB) |
32. |
33. Pravica do dela in pravni položaj invalidovTina Brodarič, 2009 Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: Invalidi, Delovno pravo, Socialno pravo, Invalidnost, Invalidi, otroci s posebnimi potrebami, poklicne bolezni, poškodbe pri delu, človekove pravice, pravno varstvo, invalidsko zavarovanje, invalidsko podjetje, zaposlitvena rehabilitacija, prepoved diskriminacije Objavljeno: 24.05.2019; Ogledov: 2007; Prenosov: 104 Celotno besedilo (649,01 KB) |
34. |
35. Primerjava izračunov dodatne pokojnineSaša Barle, 2019 Opis: Naše življenje je sestavljeno iz treh obdobij. Za zagotovitev mirnega tretjega življenjskega obdobja je potrebno razmišljati čim prej. V aktivni dobi vplačujemo v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar pa nam ne zagotavlja dostojne starostne pokojnine, saj staranje prebivalstva, razmerje med zaposlenimi in upokojenci in nezaposlenost prebivalstva, sili državo k novim pokojninskim reformam, ki pa so vse slabše.
Cilj dodatnega pokojninskega varčevanja je ohranitev življenjskega standarda, saj ob upokojitvi močno upadejo dohodki, saj znaša državna pokojnina le del plače pred upokojitvijo, kar pa se mladi ne zavedajo. Varčujejo predvsem za kratkoročne cilje in rezerve, najpogosteje na banki ali doma, kjer pa denar izgublja vrednost zaradi inflacije. Dodatno pokojnino si lahko zagotovimo z dodatnim pokojninskim zavarovanjem, naložbenim življenjskim zavarovanjem ali varčevanjem v vzajemne sklade. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: Pokojnina, varčevanje, dodatno pokojninsko zavarovanje, življenjsko zavarovanje, vzajemni skladi. Objavljeno: 02.10.2019; Ogledov: 2546; Prenosov: 199 Celotno besedilo (1,23 MB) |
36. Materialnopravni pogoji za izdajo začasnih odredb v zavarovanje nedenarnih terjatev po Zakonu o izvršbi in zavarovanju in Zakonu o industrijski lastnini ter njihova interpretacija v novejši sodni praksiAnja Đuragič, 2019 Opis: Začasne odredbe za zavarovanje nedenarnih terjatev so zavarovalne in regulacijske. Materialnopravni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, pa so zakonsko in nezakonsko določeni. Splošni režim zavarovanja nedenarnih terjatev z začasno odredbo ureja Zakon o izvršbi in zavarovanju, ki pa instituta ne ureja celostno. Bistveno je vanj posegla odločba Ustavnega sodišča Up-275/97. Omogočila je izdajo regulacijskih začasnih odredb, tudi tistih, katerih zahtevek je identičen tožbenemu zahtevku. Za presojo obstoja pogojev je predpisalo restriktiven pristop. Prvi pogoj, ki ga predpisuje zakon in ga je vedno treba (s stopnjo verjetnosti) izkazati, je, da terjatev obstaja ali da še bo nastala. Izkazati je treba še eno izmed treh alternativno določenih predpostavk, ki jih zakon taksativno našteva. Predpostavke so: nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali močno otežena, da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali težko nadomestljive škode, in da dolžnik z izdajo začasne odredbe, ki bi se izkazala za neupravičeno, ne bi utrpel večje škode od škode, ki bi zaradi neizdaje začasne odredbe nastala upniku. Nezakonski pogoji pa so reverzibilnost in nujnost da se zagotovi učinkovitost sodnega varstva. Poleg splošne ureditve institut ureja še vrsto posebnih področnih zakonov. Materialnopravne pogoje za izdajo začasnih odredb za zavarovanje pravic industrijske lastnine (patent, model, znamka, registrirana geografska označba) ureja Zakon o industrijski lastnini. Bistvena razlika je v tem, da mora predlagatelj za začasno zavarovanje pravic intelektualne lastnine izkazati, da je imetnik te pravice in je bila njegova pravica kršena ali pa grozi dejanska nevarnost, da bo kršena. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: začasna odredba, zavarovanje nedenarnih terjatev, regulacijska začasna odredba, pravice industrijske lastnine, materialnopravni pogoji Objavljeno: 29.10.2019; Ogledov: 2400; Prenosov: 171 Celotno besedilo (805,76 KB) |
37. |
38. Vsebina podatkov matične evidence zavarovancev pri uveljavljanju pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanjaIrena Kolenič, 2019 Opis: Pravica do pokojnine je ena temeljnih človekovih pravic do socialne varnosti, ki je določena v 50. členu Ustave Republike Slovenije. Pogoj za pridobitev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja so plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Podatki matične evidence zavarovancev so temeljni podatki, ki so potrebni pri odmeri pravic iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Bistveni sta popolnost in pravilnost podatkov matične evidence zavarovancev, saj se samo v tem primeru o pravici odloči pravilno in tudi pravično, kajti podatki o plači v matični evidenci zavarovancev temeljijo na vplačanih prispevkih iz naslova obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki so podlaga za odločanje o pravici.Podatki matične evidence zavarovancev so se od uvedbe dalje spreminjali, na kar so vplivale tudi odločitve sodišč. V delu sta predstavljeni praksa Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in praksa sodišč glede podatkov matične evidence. Predstavljeni sta praksi glede manjkajočih podatkov matične evidence zavarovancev in spornih podatkov, ki so zajeti v matični evidenci zavarovancev. Evidentirani podatki matične evidence zavarovancev so pomembni tako pri odločanju o upravičenosti do uveljavljane pravice kot tudi pri določanju višine prejemka priznane pravice. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: pokojnina, obvezno pokojninsko, invalidsko zavarovanje, matična evidenca zavarovancev, pokojninska osnova, socialna varnost Objavljeno: 23.03.2020; Ogledov: 1861; Prenosov: 132 Celotno besedilo (931,18 KB) |
39. |
40. |