1. Factors influencing burnout syndrome phenomenon in social welfare institutions in the Republic of SloveniaLjiljana Leskovic, Gozdana Miglič, Goran Vukovič, Robert Leskovar, 2013 Opis: Factors influencing burnout syndrome phenomenon in social welfare institutions in the Republic of Slovenia
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: sindrom izgorevanja, socialnovarstveni zavod, zdravstvena nega, zadovoljstvo z delom, burnout syndrome, social care institutions, health care, work satisfaction
Objavljeno: 24.02.2017; Ogledov: 4094; Prenosov: 172
 Celotno besedilo (0,00 KB) |
2. UPORABA URAVNOTEŽENIH SISTEMOV KAZALNIKOV (USK) KOT SODOBNO ORODJE STRATEŠKEGA MANAGEMENTA S PRIMEROM UNIVERZITETNEGA KLINIČNEGA CENTRA LJUBLJANATilen Pahor, 2016 Opis: Zanimanje za strateški management v bolnišnicah in zdravstvenih organizacijah se je v zadnjih letih močno povečalo. Zdravstveni sistemi po svetu so v težkem finančnem položaju, zato je merjenje uspešnosti in učinkovitosti že skoraj nujno potrebno za dolgoročni uspeh. Bolnišnice, ki so to prve spoznale, so naredile petletni strateški načrt. Dva primera uspešne reorganizacije bom podrobneje opisal v pričujočem magistrskem delu. Če hočemo doseči dobre rezultate, je oblikovanje strateških strategij ključni dejavnik, vendar to samo po sebi ni zadostno za uspeh v zdravstvu. Ključna je implementacija kazalnikov na vseh nivojih bolnišnice. Ker so zdravstvene ustanove v večini veliki in kompleksni sistemi, je to lahko zelo težka naloga.
V zadnjem desetletju je metoda balanced scorecard (BSC) oz. uravnoteženi sistem kazalnikov (USK) postala najbolj pogosto uporabljena metoda merjenja učinkovitosti v zdravstvenih organizacijah. Prva uporaba teh kazalnikov v zdravstvu se je pojavila že leta 1992, kosta jo predstavila ustanovitelja Kaplan in Norton. V zadnjih letih se je uporaba uravnoteženih sistemov kazalnikov močno povečala, tudi zaradi prožnosti, ki jih ponuja to orodje. Kazalniki ne morejo biti enaki za vse bolnišnice, treba jih je prilagoditi sistemu in strateškemu položaju.
Oblikovanje strateških strategij se začne pri vodstvu in se nato prenese na vse stopnje v organizaciji oz. kliničnih oddelkov. Kot vsak sistem merjenja uspešnosti ima tudi USK več načinov uporabe. Lahko se uporablja kot poslovodno odločanje ali pa je poudarek na načrtovanju, odkrivanju napak, priložnostih itd. Če se USK uporablja pri načrtovanju in za lažje odločanje, je logično, da se razširi njegovo uporabo na podlagi zastavljenih ciljev kot tudi stopnjo uspešnosti pri doseganju teh ciljev.
Merjenje z USK se dostikrat izkaže kot slabo, pa ne zaradi slabega načrtovanja, ampak ker se slabo izvaja. USK je zasnovan kot večdimenzionalni merilni sistem in izvajanje strategije je ključnega pomena za nadaljnji uspeh katere koli organizacije. V magistrskemdelu bom predstavil vse priložnosti in ovire pri vzpostavi USK in prikazal primer, kako se lahko kazalniki prikažejo v praksi.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: uravnotežen sistem kazalnikov, sodobno orodje strateškega managementa, javni zdravstveni zavod, merjenje uspešnosti in učinkovitosti, strateški kazalniki
Objavljeno: 11.08.2017; Ogledov: 3648; Prenosov: 262
 Celotno besedilo (3,47 MB) |
3. Zaposlovanje in brezposelnost mladih ter novejši razvoj aktivne politike zaposlovanja na tem področjuSuzana Krivec, 2016 Opis: Evropske države se spopadajo z reševanjem visoke stopnje brezposelnosti mladih. Stopnja brezposelnosti mladih je skoraj dvakrat višja od brezposelnosti ostalih. Za povečanje stopnje zaposlenosti sprejemajo Evropske države različne ukrepe. Mednje spada tudi aktivna politika zaposlovanja. Ukrepi za zaposlovanje mladih so zbrani v programu Jamstvo za mlade. Glavni cilj programa Jamstvo za mlade je zagotoviti vsaki osebi do 25. leta, da v roku štirih mesecev po končanem šolanju ali v obdobju brezposelnosti prejme ponudbo za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo. Slovenija s sprejetim programom zagotavlja, da bo v letih 2014-2015 sledila tej strategiji. To je zaposlitev ali usposabljanje na delovnem mestu, vključitev v formalno izobraževanje ali krajšo obliko institucionalnega ali praktičnega usposabljanja. V magistrskem delu smo analizirali prepoznavnost in uporabnost programa Jamstvo za mlade na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v območni službi Maribor in delež vključitev in zaposlitev s pomočjo ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Analiza rezultatov, kaže, da v večini mladi poznajo ukrepe programa Jamstvo za mlade, vendar slabo spremljajo novosti programa. Mladi iskalci zaposlitve, ki so vključeni v program Jamstvo za mlade v območni službi Maribor, se ne strinjajo, da bodo s pomočjo programa dobili ponudbo ali službo. Prepričani pa so, da bo program povečal število delovnih mest. Največji učinek pri zaposlovanju mladih v okviru programa je bil dosežen s programom Usposabljanje na delovnem mestu in Institucionalno izobraževanje. Program Jamstvo za mlade ne dosega zastavljenih ciljev.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mladi, trg dela, brezposelnost, zaposlovanje, aktivna politika zaposlovanja, usposabljanje na delovnem mestu, finančne spodbude, Jamstvo za mlade, Zavod za zaposlovanje, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 3851; Prenosov: 202
Celotno besedilo (1,52 MB) |
4. |
5. |
6. |
7. |
8. |
9. |
10. |
