1. |
2. |
3. Standardi ustavnih ureditev držav "novih demokracij"Mateja Cep, 2021 Opis: Demokracija je kot vsi družbeni pojavi, interpretativen pojem, katerega vsebina je odvisna od institucionaliziranih praks. Oblikovanje ustavnih sistemov je za državo eden izmed bistvenih temeljev, ki morajo biti trdno in kvalitetno postavljeni. Na teh temeljih se namreč uresničujejo ustavne vrednote v praksi. V začetku devetdesetih let so se države družbeno in politično transformirale. Krog držav, ki ga bomo skozi magistrsko delo analizirali, tudi skozi sodno prakso njihovih ustavnih sodišč, uvrščamo med države ''novih demokracij''. To so Armenija, Azerbajdžan, Belorusija, Kazahstan, Kirgizistan, Mongolija, Ruska federacija, Tadžikistan, Turkmenistan in Uzbekistan. Navedene države so se bistveno geografsko in politično spremenile po razpadu Sovjetske zveze.1 Vzpostavitev trajnega miru, po koncu vojne je bil ideal, ki so ga začele vztrajno zasledovati vse države, hkrati pa so se izbrane države znašle pred pomembno nalogo, ki jo prinese sprejetje ustave za državo. Skozi magistrsko delo bomo natančno pregledali izbrane države in strnili bistvene standarde, ki jih zasledujejo skozi pravni sistem. Določnost in jasnost pravnih norm namreč bistvena za uvajanje učinkovitega sistema. Novoustanovljene države se srečujejo tudi s potrebami na novoustanovljenih demokratičnih vrednot, ki se srečajo s splošnimi, že ustaljenimi demokratičnimi vrednotami.2 Pri oblikovanju pravne države imajo pomembno vlogo tudi posvetovalne institucije, ki pomagajo mladim demokracijam s sodelovanjem in deljenjem izkušenj. Kot univerzalni dejavnik demokratizacije družbe in države, organi za ustavno presojo veljajo za ključni člen družbe in pravne države, zato bomo analizirali tudi njihovo vlogo in bistven doprinos pri oblikovanju ustave.3
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: ustavno pravo, države novih demokracij, ustavni standardi, beneška komisija, evrazijsko združenje organov za presojo ustavnosti
Objavljeno: 09.07.2021; Ogledov: 870; Prenosov: 82
 Celotno besedilo (1,51 MB) |
4. Faktoring kot vir financiranja malih podjetijDejan Kolman, 2021 Opis: Faktoring je manj uporabljana oblika financiranja malih in srednjih podjetij, čeprav ima ponudba te storitve razmeroma dolgo tradicijo. Z njim se ukvarjajo predvsem poslovne banke. Na trgu je več drugih ponudnikov, ki faktoring opravljajo kot svojo glavno ali dodatno dejavnost. V prvem delu predstavim faktoring glede na namen in oblike pojavljanja. V nadaljevanju preverim stanje v Sloveniji in predstavim globalne trende razvoja s poudarkom na EU. V zadnjem delu analiziramo značilno faktorinško pogodbo, v kateri so opredeljene obveznosti in tveganja poslovnega odnosa v faktoringu, v katerem se manjša podjetja kot odstopniki terjatev pogosto znajdejo v podrejenem položaju.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: : faktoring, udeleženci faktoringa, forfetiranje, enostavni in popolni faktoring, regresna pravica, odkriti in tihi faktoring, mednarodni faktoring, faktorinško združenje, pogodba
Objavljeno: 09.09.2021; Ogledov: 980; Prenosov: 60
Celotno besedilo (599,22 KB) |
5. Svoboda združevanja v praksi Evropskega sodišča za človekove praviceDamjana Roblek, 2020 Opis: Človekove pravice so predvsem v razvitem delu sveta postale samoumevne in zdelo se je, da nam jih nihče ne more vzeti. Vendar se je vse spremenilo, ko je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila pandemijo. V Sloveniji sta bila sprejeta Odlok o začasni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v Republiki Sloveniji ter prepoved gibanja zunaj občin, ob katerem smo se šele začeli zavedati, kako zastrašujoč pomen ima beseda omejitev. Omejitev gibanja in zbiranja sicer ni neposredno povezana s pravico do svobode združevanja, a jo močno zaznamuje. Z magistrskim delom želimo dokazati, da zakonska ureditev pravice v skladu z mednarodnimi standardi prinaša njeno učinkovito uresničevanje v praksi. Prav s proučevanjem te pravice lahko spoznamo stanje demokracije v zadevni državi. Ugledne evropske institucije, ki delujejo že več desetletij ter so v vseh letih pridobile veliko znanja in strokovnosti, so pripravile teoretična izhodišča o pravici do svobode združevanja, ki jo Evropsko sodišče za človekove pravice razvija in pojasnjuje skozi sodno prakso. Sodišče vedno poudarja, da mora biti omejitev te pravice upravičena in sorazmerna s ciljem, ki ga želi doseči, saj neupravičene omejitve človekovih pravic zapuščajo posledice tako v družbi kot pri posameznikih. Zaradi omejitev, ki jih doživljamo v času pandemije, si danes lahko predstavljamo, kako bi bilo živeti brez uživanja človekovih pravic, in močno upamo, da nismo ponovno na začetku poti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: svoboda združevanja, združenje, predpisano z zakonom, politične stranke, sindikalne organizacije, verska združenja
Objavljeno: 04.02.2022; Ogledov: 719; Prenosov: 68
Celotno besedilo (1,30 MB) |
