Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Pravica gluhih oseb do uporabe svojega jezika
Sabina Bauman, 2016

Opis: Magistrska naloga predstavlja pravico gluhih oseb do uporabe svojega jezika, pri čemer se sklicuje na relevantne domače in tuje vire ter mednarodne dokumente, deklaracije, konvencije in resolucije ter slovenski zakonodajni okvir, ki opredeljuje način uresničevanja pravice do uporabe svojega jezika. Pri tem je primerjalna raziskava pokazala, da gluhe osebe naletijo na številne ovire pri uresničevanju te pravice, kar je po eni strani posledica nepoznavanja določil Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika, kot specialnega zakonodajnega akta, ter po drugi strani neusklajenosti področne zakonodaje z določili krovnega zakona. Z raziskavo je ugotovljeno, da je gluho skupnost potrebno prepoznati kot jezikovno manjšino na temelju Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih, saj izpolnjuje navedene kriterije. Izhajajoč iz določil Evropske listine bi bila gluhim osebam oziroma gluhi skupnosti omogočena lažja dostopnost do njihovih temeljnih pravic in posledično lažja uveljavitev v postopkih pred državnimi organi.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: gluhi, znakovni jezik, jezikovne manjšine, Slovenija, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 2239; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

2.
Gluhota v psihoterapiji
Natalija Spark, 2018

Opis: Magistrska naloga z naslovom “GLUHOTA V PSIHOTERAPIJI” proučuje področje zgodovinskega razvoja znakovnega jezika, ki je materin jezik gluhih oseb in sredstvo za sporazumevanje v njihovem vsakdanjem ţivljenju. Komunikacija, kot ena najpomembnejših človekovih dejavnosti, ima pomembno vlogo v ţivljenju vsakega posameznika, zato osrednjo problematiko naloge predstavljata problem komunikacije v procesu terapije ter prisotnost tovrstne ciljne skupine v psihoterapiji in svetovanju. V magistrski nalogi je predstavljen zgodovinski razvoj znakovnega jezika. V empiričnem delu so, na osnovi kvalitativne študije z intervjuji uporabnikov storitev psihoterapije in svetovanja ter psihoterapevti in svetovalci, predstavljena stališča do raziskovalnega problema. Analizirala bom primere posameznikov, ki so koristili storitev psihoterapije in svetovanja, a so po enem oz. dveh obiskih opustili nadaljnjo obravnavo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: gluhe osebe, slovenski znakovni jezik, psihoterapija, tolmači, komunikacija, magistrske naloge
Objavljeno: 12.01.2021; Ogledov: 1176; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

3.
Vloga tolmača za slovenski znakovni jezik v procesu visokošolskega izobraževanja gluhih
Vlasta Vrtačič, 2014

Opis: V diplomski nalogi je izpostavljena vloga tolmača slovenskega znakovnega jezika na področju visokošolskega izobraževanja gluhih. To področje predstavlja za tolmača velik izziv, saj zahteva posebna znanja in veščine, ki naj bi jih pridobival z osnovnim in nadaljnjim izobraževanjem. Za boljše razumevanje problemov, s katerimi se srečuje tolmač pri svojem delu, so v teoretičnem delu najprej podane definicije gluhote, njen vpliv na psiho-socialni razvoj posameznika ter njegov način komunikacije. Znakovni jezik je najrazvitejša oblika sporazumevanja gluhih, zato je predstavljen njegov zgodovinski razvoj in problematika uresničevanja pravice do izobraževanja v znakovnem jeziku pri nas in v tujini. Sprejetje Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika je odprlo pot novemu poklicu − tolmaču/tolmačici slovenskega znakovnega jezika, za katerega izobraževanje in certificiranje skrbi Zavod združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik. Dana je primerjava izobraževanja tolmačev pri nas in v ZDA in Veliki Britaniji. Predstavljeni sta tudi dve tuji študiji, ki proučujeta vlogo in učinkovitost tolmača na visokošolskem področju. V empiričnem delu so na podlagi kvalitativne študije, narejene s pomočjo polstrukturiranih odprtih intervjujev, raziskane težave tolmačev pri tolmačenju v visokošolskem okolju, vzroki za le-te ter dejavniki, ki vplivajo na kvaliteto tolmačevega dela, kot tudi strategije in alternativne rešitve, ki se pojavljajo kot odgovori na aktualno problematiko. Rezultati raziskav so bili primerljivi s tujimi izsledki; da bi tolmač lahko kvalitetno opravljal svoje delo, naj bi imel visokošolsko izobrazbo, vešč naj bi bil tako simultanega tolmačenja kot tudi tolmačenja prilagojenega znakovnemu jeziku. Prilagoditi se mora tudi potrebam gluhih študentov, ki so med seboj lahko zelo različni glede znanja znakovnega jezika in jezika večine, kot tudi splošnega predznanja. Zelo pomembna je predpriprava tolmača na predavanja. Ugotavlja se, da kljub optimalnim pogojem tolmač ne more v celoti nadomestiti neposrednega stika med profesorjem in študentom, zato se pojavlja potreba po dodatnih rešitvah, kot so zapisnikarstvo in tutorstvo. Izsledki kvalitativne študije so nakazali specifične težave, s katerimi se srečujejo naši tolmači in gluhi študentje. Te so pomanjkanje kretenj za strokovne izraze, potreba po permanentnem izobraževanju tolmačev in neuresničevanje Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika s strani univerz.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: znakovni jezik, tolmač znakovnega jezika, izobraževanje tolmačev, tolmačenje znakovnega jezika na fakultetah, visokošolsko izobraževanje gluhih
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 1111; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (898,31 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh