111. Razvoj zaposlenih na področju evropske kohezijske politike na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, s poudarkom na izobraževanju in usposabljanjuNataša Koprivec, 2015 Opis: Magistrska naloga v samem začetku predstavi delovanje evropske kohezijske politike,
Strukturnih skladov in Kohezijskega sklada, preko katerih Evropska Unija omogoča
enakovreden razvoj vseh držav članic. Iz vidika obravnavane teme, so Strukturni skladi
bistveni za razvoj zaposlenih, saj se preko slednjih vlaga v človeški kapital, spodbuja
izobraževanja ter vseživljenjsko učenje, kar postaja ključni element hitro razvijajoče se
sodobne družbe. Magistrska naloga zajema teoretične opredelitev ključnih pojmov iz področja
izobraževanja, kot na primer znanje, izobraževanje in usposabljanje ter vloge zaposlenih v
organizaciji, opis sistema izobraževanja in usposabljanja zaposlenih, raziskovanje
izobraževalnih potreb, načrtovanje in programiranje ter organizacija in izvedba izobraževanja
itd. Ob enem pa zajema tudi lastno raziskavo opravljeno med zaposlenimi na področju
Evropske kohezijske politike na primeru Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, katere
glavni namen je analiza stanja sistema razvoja kadra zaposlenega na področju evropske
kohezijske politike. Ključni cilji raziskave so ugotoviti želje in motivacijo zaposlenih na
področju evropske kohezijske politike po izobraževanjih in usposabljanjih, ugotoviti trenutno
stanje politike izobraževanja in usposabljanja na področju evropske kohezijske politike ter
ugotoviti načine vrednotenja izobraževanja in usposabljanja zaposlenih na področju evropske
kohezijske politike na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Hkrati želimo z
raziskavo ugotoviti, ali v sistemu izobraževanj in usposabljanj obstajajo morebitne
nepravilnosti ter podati predloge za razrešitve le teh.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: izobraževanje, usposabljanje, učenje, znanje, razvoj zaposlenih
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 846; Prenosov: 51
 Celotno besedilo (724,18 KB) |
112. Vpliv organizacijskih, delovnih in vodstvenih kompetenc na razvoj organizacijske enote v podjetjuDanica Klančar, 2013 Opis: Raziskovalno vprašanje (RV):V magistrski nalogi izhajamo iz raziskovalnega vprašanja:Aliorganizacijske, delovne in vodstvenekompetence, ki jih zaposleni nenehno pridobivajo v procesuizobraţevanja in usposabljanja,prispevajo k uspešnemu delovanju organizacijske enote v podjetju?Pri tem izhajamo iz predpostavke, da nenehno izobraţevanje in usposabljanje zaposlenih prispeva hkakovosti in izboljšuje njihove kompetence, ki so podlaga nenehnemu izboljševanju delovnegaprocesa.Namen:Namen raziskave je ugotoviti kako učna kultura v organizacijski enoti, ki se kaţe v razvojuorganizacijskih, delovnih in vodstvenih kompetenc, ki jih zaposleni pridobivajo v procesihizobraţevanja in usposabljanja, vpliva na uspešnost organizacijske enote v organizaciji. Cilj raziskaveje potrditi zastavljeno hipotezo/domnevo, da organizacijske, delovne in vodstvene kompetence, ki jihzaposleni nenehno pridobivajo v procesu izobraţevanja in usposabljanja,prispevajo k uspešnemudelovanju organizacijske enote v podjetju.Metoda:Vpliv učne kulture, to je kompetenc zaposlenih, na uspešnost organizacijske enote smoempirično preverili z raziskavo v skladiščih in Centralni raztehtalnici v tovarni zdravil Krka, d. d. Pritem smo uporabili kvantitativni raziskovalni pristop in kvantitativne statistične metode.Empiričnosmo preverili povezanost med različnimi osrednjimi kompetencami zaposlenih, ki jih pridobijo vprocesu izobraţevanja in usposabljanja in z uspešnostjo organizacijske enote.Rezultati:Rezultati empirične raziskave so pokazali, da sistematično in kakovostno izobraţevanje terusposabljanje zaposlenih pozitivno vpliva na uspešnost organizacijskeenoteSluţbe skladišč intransportav tovarni zdravil Krka, d. d.in s tem posredno tudi na uspešnost podjetja, ki se izraţa vnjegovi tekmovalni sposobnosti. Predvsem organizacijske kompetence spodbujajo razvoj dinamičnegaokolja v organizacijski enoti in omogočajo razvoj novih načinov dela in stalno izboljševanjeposlovnega procesa.Organizacija:Organizacija mora razviti načine ugotavljanja in izrabe osrednjih kompetenc, da ohraniin krepi svojo tekmovalno sposobnost. Pri razvoju kompetenc zaposlenih ima pomembno vlogopraktično izobraţevanje, usposabljanje in izpopolnjevanje znanja v organizaciji, ki prispeva knenehnemu izboljševanju in razvoju organiziranosti v organizaciji, k uspešnemu obvladovanjuprocesov in k doseganju ciljev organizacije.Druţba:Današnje poslovno okolje potrebuje zaposlene, ki imajo široko znanje, in so sposobniodgovorno, samoiniciativno ter ustvarjalno opravljati različne naloge. Pri tem so sposobni aktivnosodelovati v različnih strokovnih skupinah in izmenjevati informacijein znanje. Na organizacijskiravni morajo bitizaposleni sposobni uspešno vpeljevati spremembe, reševati probleme in ustvarjatinovo znanje. Njihova umska in storitvena produktivnost mora biti usmerjena v kakovost in odličnost,ki krepita tekmovalno sposobnost organizacije.Originalnost:Rezultati študije vpliva sistematičnega usposabljanja in izobraţevanja zaposlenih, kirazvija njihove kompetence, prispevajok znanju in razumevanju pomena razvoja učne kulture vorganizaciji.Omejitve/nadaljnjeraziskovanje:Študija ima tudi omejitve, saj smo merili vpliv učne kulture nauspešnost organizacije samo v eni organizacijski enoti v podjetju. Da bi lahko preverili uporabnostsistematičnega izobraţevanja in usposabljanja v drugih organizacijskih okoljih, bi bilo potrebno vraziskavo vključiti tudi druge organizacijske enote. Smiselno bi bilo raziskavo razširiti na drugeorganizacije v zasebnem in javnem sektorju, kar bi omogočilo primerjavo med organizacijamiinpreizkus modela izobraţevanja v različnih organizacijskih okoljih.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kompetence, uspešnost, izobraževanje, usposabljanje, znanje, kakovost, magistrske naloge
Objavljeno: 18.08.2021; Ogledov: 936; Prenosov: 54
Celotno besedilo (946,23 KB) |
113. Kako učinkovit prenos znanja med zaposlenimi krepi intelektualni kapital organizacijeTatjana Vene, 2014 Opis: Raziskovalno vprašanje (RV) : Raziskovalno vprašanje izhaja iz ugotovitve, da intelektualni kapital in znanje zaposlenih predstavlja ta konkurenčno prednost organizacije, zato je pomemben prenos znanja med zaposlenimi . Ugotavljamo, kako je za organizacijo pomembno znanje, sposobnost za poslenih v organizaciji, da prepoznajo, u svojijo in prenašajo nova znanja med zaposlene znotraj organizacije in poiščemo najvplivnejše dejavnike, ki vplivajo na prenos znanja med zaposlenimi. Namen: Namen je predstaviti pomen znanja in pomen procesa prenosa znanja v izobraţevalni organizaciji, identifi cirati intelektualn i kapital in odkriti pomen, ki ga zaposleni pripisujejo dejavnikom prenosa znanja. Poročati ţelimo o gibanju intelektualnega kapitala v eni izmed največjih izobraževalnih organizacij. Metoda: Z metodo kompilacije smo v teoretičnem delu poleg citiranj in povzemanja v nekaterih poglavjih dodali svoje mnenje in stališča. V prvem delu empirične naloge smo podatke, pridobljene z anketnim vprašalnikom, analizirali z opisno statistiko, testom zanesljivosti, Spearmanovim koeficientom korelacije rangov in Hi - kvadrat testom. Za drugi del empirične naloge pa smo na podlagi VAIC tm - modela ugotavljali gi b anje intelektualnega kapitala. Njegovo gibanje smo s študijem primera proučili za pet let. Rezultati: Rezultati kažejo, da je za organizacijo zelo pomembno znanje zaposlenih, saj jim omogoča uspešnost pri delu. Anketiranci hitro prepozna jo nova znanja v okolju in jih u svojijo, kar pripomore k izboljšavam in uspešnosti organizacije. Vloga dajalca in iskalca znanja v procesu prenosa znanja med zaposlenimi je odvisna predvsem od osebnostnih značilnostih posameznika in zaupanja med njimi. Analiza posameznih korelacij znotraj konstruktov dejavnikov prenosa znanja nam pove da je učinkovit prenos znanja med zaposlenimi v povezavi z motiviranjem, nagrajevanjem zaposlenih ter sodelovanjem menedžmenta. Največji vpliv na prenos znanja pa imajo vizija, poslanstvo, cilji in strategija organizacije in informacijska tehnologija. Na podlagi analize gibanja intelektualnega koeficienta dodane vrednosti v letih 2008 do 2012 ugotavljamo, da je gibanje človeškega in finančnega kapitala v obdobju petih let enakomerno, strukturni kapital pa v letu 2010 drastično naraste, do leta 2012 pa je v rahlem porastu. Organizacija: Menedžment mora spodbujati dejavnike, ki vplivajo na učinkovit prenos znanja med zaposlenimi in investirati v znanje zaposlenih, kar prispeva k učinkovitejši produktivnosti človeškega kapitala in povečuje intelektualni koeficient dodane vrednosti . Družba: Za uspešno izobraževalno institucijo, ki ustvarja in prenaša znanja, so ključ do uspeha zadovoljni zaposleni, njihova motivacija, njihove izkušnje, spretnosti in veščine. Originalnost: Pri prebiranju domače in tuje literature ugotavljamo, da do sedaj še ni bilo v izobraževalni organizaciji narejenih podobnih raziskav, zato bo naše delo novost na tem področju in dodana vrednost poslovnih poročil izobraževalne organizacije. Omejitve/nadaljnje raziskovanje : V raziskavo je bila vključena večja izobraževalna organizacija, vrednotenje intelektualnega kapitala pa se je izvedlo v obdobju od 2008 do 2012. Smiselno bi bilo narediti podobno raziskavo v drugi izobraževalni organizaciji, ju primerjati med sabo in prikazati smernice učinkovitega prenosa znanja med zaposlenimi v obliki modela za učinkovit prenos znanja med zaposlenimi v izobraževalni organizaciji.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: znanje, intelektualni kapital, prenos znanja, izobraževanje, motivacija, zaupanje, osebnost, magistrske naloge
Objavljeno: 19.08.2021; Ogledov: 1211; Prenosov: 82
Celotno besedilo (720,68 KB) |
114. Vodenje in zadovoljstvo sodelavcev v občinskih upravahPolona Kambič, 2014 Opis: Raziskovalno vprašanje (RV) : Zanima nas, a li se znanj a in sposobnosti vodje odražajo na zadovoljstv u sodelavcev z delom, kar bomo i zvedeli s pomočjo postavljenih raziskovalnih tez. Namen: Namen raziskave je raziskati znanja in sposobnosti, ki jih mora imeti vodja občinske uprave treh obravnavanih občin , da bi lahko vodila sodelavce k doseganju čim večjega zadovoljstva na delovnem mestu. Zanima nas vpliv čustvene inteligence, etike, morale in vre dnot na vodenje, pregledali pa bomo tudi vodenje z vidika družbene odgovornosti in timskega pristopa k delu. Metoda: Za teoretični del naloge smo uporabili metodo kompilacije, s katero smo preučili domačo in tujo strokovno literaturo, ki smo jo z navedeno metodo citirali, povzemali in navajali. Podatke, s katerimi smo oblikovali empirični del naloge in raziskali obravnavani pojav, smo pre učili s pomočjo študije primera , ki je primerna za majhne vzorce . Za analizo podatkov je bila opravljena kvalitativna in kvantitativna obdelava z me šano metodo , in sicer , z intervjujem kot metodo kvalitativne analize , in z anketiranjem k ot metodo kvantitativne analize. Z mešano metodo smo želeli doseči isti cilj, a hkrati pridobiti bolj objektivne rezultate kvalitativne anal ize in odkriti %kaj in zakaj% in ne %koliko%, zato so uporabljeni glavni merski postopki besedni opisi. Rezultati: Rezultati povedo, da se znanja in sposobnosti vodje pomembno odražajo na zadovoljstv u sodelavcev z delom. Primanjkljaj potrebnih kompetenc vo dje je povezan z načinom vodenja, ki se je oblikoval v odvisnosti od nje nega pogleda na čustva, etiko, moralo, na vrednote, družbeno odgovornost in timski pristop dela ter v odvisnosti od pričakovanj nje nih sodelavcev. Pomembno je spoznanje, da se vodja v procesu vodenja ves čas giblje v krogu nenehnega učenja in nadgrajevanja svojih znanj in kompetenc, s katerimi dopolnjuje svoj način vodenja tako, da so sodelavci vedno bolj zadovoljni s svojim delom. Organizacija: Raziskava prispeva k razumevanju vloge v odij v občinskih upravah in opozarja na pomen pravega ravnanja v odnosu do sodelavcev . Organizacija, ki želi biti uspešna, mora posvečati veliko vlogo ravnanju s sodelavci , saj je bistvo uspešnega vodenja v tem, da vodja doseže zadovoljstvo svojih sodelavc ev, ki bodo le tako lahko dali vse od sebe in prispevali k doseganju ciljev organizacije in s tem k njeni uspešnosti. Družba: Občinska uprava je postavljena zato, da bi v kar največji meri zadovoljevala po trebe svojih občanov , k akovosten servis občanom kot uporabnikom storitev pa lahko nudijo le zadovoljni sodelavci v občinski upravi. Originalnost: V občinskih upravah obravnavanih občin še ni so bile izvedene raziskav e o vplivu znanj in sposobnosti vodij na zadovoljstvo sodelavcev z delom. Zato bo ta raziska va, ob upoštevanju ugotovitev in priporočil v posamezni občinski upravi, pripomogla k bolj pozornemu vodenju z namenom večanja zadovoljstva sodelavcev z delom v procesu stalnega učenja in izboljševanja. Ugotovitev, ali so izvedeni ukrepi obrodili sadove, p a bodo dala nova merjenja, analize in primerjave le - teh, ki jih je nujno kontinuirano izvajati. Omejitve/nadaljnje raziskovanje : V raziskavo se je vključila večina sodelavcev , vendar je bil vzorec kljub temu majhen in je v vseh treh občinskih upravah skupa j štel le 45 oseb, kar je gotovo neke vrste omejitev. Povprečne vrednosti dobljenih odgovorov na trditve so zaradi tega temu primerne , vendar pa odgovori odražajo dejansko stanje v posamezni organizaciji, ki smo jih zaradi njihove majhnosti lahko obravnava li tudi po posameznem sodelavcu in ne le po povprečnih vrednostih , kar je prednost raziskave . Omejitev te raziskave je tudi v tem, da je njena avtorica neposredno nadrejena eni izmed vodij, po drugi strani pa je omejujoč tudi sam vpliv prisotnosti raziskov alca pri izvedbi intervjujev. V bodoče bi bilo smiselno izvesti raziskavo še na večjem številu občinskih uprav, ki bi bile po številu sodelavcev primerljivih velikosti. Širitev obsega raziskovanja bi prihodnjim raziskovalcem omogočila primerjalno anali zo z adovoljstva v občinskih upravah glede na njihovo velikost.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: občinska uprava, znanje, sposobnosti, način vodenja, zadovoljstvo sodelavcev, ravnanje z ljudmi, motivacija, nenehno učenje, magistrske naloge
Objavljeno: 19.08.2021; Ogledov: 828; Prenosov: 59
Celotno besedilo (2,17 MB) |
115. Most med izobraževanjem in trgom delaDamjana Gruden, 2015 Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): A li po mnenju delodajalcev obstajajo razlike med kompetencami, ki jih delodajalci pričakujejo od dijakov, ko pridejo na praktično usposabljanje , in med dejanskimi kompetencami, ki jih imajo trenutno njihovi zaposl eni? S e mnenja učiteljev in delodajalcev o dejanskih in pričakovanih kompetencah med dijaki v srednje m poklicnem in srednje m strokovnem izobraževanj u in med zaposlenimi v organizaciji r azlikujejo? I majo delodajalci in učitelji enako mnenje o tem, kako bi lahko učitelji razvijali dol očeno veščino pri dijakih v srednje m poklicnem in srednje m strokovn em izobraževanju? K ako lahko krepimo sodelovanje med srednješolsk im izobraževanjem in trgom dela? Namen: Namen raziskave je ugotoviti, kakšna so pričakovanja delodajalcev do kompetenc dijak ov, ki se izobražujejo v srednje m poklicnem ali srednje m strokovnem izo braževanju in pridejo v org anizacijo opravljat praktično usposabljanje pri delodajalcu. Metoda: V empiričnem delu naloge smo uporabili mešane metode, in sicer kvantitativni in kvalitat ivni raziskovalni pristop. Za izvedbo kvantitativne analize smo uporabili metodo anketiranja. Vprašalnike smo poslali delodajalcem, ki v sklopu srednješolskega izobraževanja na prakso vzamejo dijake, ki obiskujejo srednje strokovno ali srednje poklicno izo braževanje, smer lesarstvo, gradbeništvo ali strojništvo. Zbrane podatke smo statistično obdelali in analizirali s pomočjo programa Microsoft Excel 2007 in programskim paketom R, verzija 3.1.1. Podatke smo prikazali z opisno statistiko, z Wilcoxonovim test om za parne vzorce pa smo analizirali med dejanskim in pričakovanim stanjem. Upoštevana je stopnja tveganja 0,05. Podatke za kvalitativno analizo smo pridobili z delno strukturiranimi in poglobljenimi intervjuji z učitelji in delodajalci. Rezultati: Rezultati kvantitativne raziskave so pokazali, da imamo pri popolnoma vseh parih spremenljivk statistično značilne razlike med dejanskim in pričakovanim stanjem, saj je izračunana statistična značilnost povsod manjša od 0,05. Rezultati kvalitativne razisk ave so pokazali, da se mnenja učiteljev in delodajalcev o dejanskih in pričakovanih kompetencah med dijaki v srednjem poklicnem in srednjem strokovnem izobraževanju in med zaposlenimi v organizaciji razlikujejo. Delodajalci in učitelji so različnega mnenja o pomenu izvajanja prakse dijakov pri delodajalcih. Delodajalci in učitelji niso enakega mnenja, kako bi lahko učitelji v šoli razvijali delovne navade pri dijakih. Delodajalci in učitelji niso enakega mnenja o možnostih krepitve sodelovanja med srednješo lskim izobraževanjem in trgom dela . Organizacija: Dobljene ugotovitve so lahko v pomoč ravnateljem in učiteljem, na katerih področjih in kompetencah je potrebno dati v prihodnosti poudarek, vodstvu šole pa usmeritve pri nadaljnjih pogovorih z delodajalci o možnostih sodelovanja z izobraževalno ustanovo. Družba: Povezanost izobraževanja in trga dela je izjemnega pomena za razvoj gospodarstva in družbe. Originalnost: Ugotovljeni rezultati raziskave o pričakovanih in dejanskih kompetencah ter primerjava med mn enji učiteljev in delodajalcev so izvirni. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Raziskava je zajemala delodajalce z Dolenjske, Bele krajine in Posavja, ki na praktično usposabljanje pri delodajalcu jemljejo dijake s področja gradbeništva, lesarstva ali strojni štva. V raziskavi smo se omejili na dijake, ki v izobraževalni ustanovi obiskujejo srednje poklicno ali srednje strokovno izobraževanje. Magistrsko delo ponuja številne možnosti nadaljnjega raziskovanja , kot so analiza dobljenih podatkov g lede na velikost organizacije , kakšna so odstopanja od pričakovanj pri delodajalcih glede na število zaposlenih, pričakovanja delodajalcev % ločeno po posameznem izobraževalnem programu in primerjati med sabo njihova odstopanja, odstopanja, ki se pojavljajo med posameznimi regijami v Sloveniji, razširiti raziskavo na poklice, ki so naravnani na delo s človekom.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: izobraževanje, znanje, ključne kompetence, kompetence, mehke veščine, X in Y generacija, socialno partnerstvo, trg dela, magistrske naloge
Objavljeno: 19.08.2021; Ogledov: 955; Prenosov: 0
Celotno besedilo (1,10 MB) |
116. |
117. Tiha znanja v organizaciji kot vpliv na konkurenčno prednostMojca Jedlovčnik, 2014 Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): Znanje, ki ga posameznik ima, lahko v grobem razdelimo na dva dela. Prvi del je eksplicitno znanje, ki je na tak način tudi predstavljeno in preneseno naprej na ostale posameznike. In potem so v posamezniku še znanja, ki so navzven skrita in jim s tujko r ečemo tacitna znanja. V kolikor ima ta tiha znanja vodja, je to poglavitni člen v oblikovanju organizacijske kulture močne in uspešne organizacije. Zanima nas, kako se tiho znanje odraža, kako se ga vidi in se to odseva v organizacijo? Kako vodja v organiz aciji poskrbi za prenos tihega znanja od posameznikov na skupino? Namen: Namen naloge je predstaviti prenos tihega znanja v organizaciji in vpliv vodje na prenos tihega znanja. Organizacijam želimo pokazati, da upravičeno lahko cenijo in obravnavajo tiha z nanja vodje kot bogastvo posameznika in intelektualn i kapital celotne organizacije. Tiho znanje vodje prispeva svoj delež k močni in zdravi kulturi organizacije. Problem vidimo v tem, ker se o tihem znanju premalo ali pa sploh ne govori. Z raziskavo želimo predstaviti njen pomen in tiho znanje umestiti med ključne dejavnike, ki pripomorejo k uspešnosti. Metoda: V raziskavi smo uporabili kvalitativno metodologijo, kjer smo izvedli intervjuje z vodji razvojno - raziskovalne organizacije. Pri kvalitativni razis kavi smo poiskali kode in pojme v analiziranem gradivu. S procesom kodiranja smo interpretirali analizirano besedilo. Pri tem nismo iskali kod z namenom, da bi se jih preštelo, kolikokrat se je določena koda pojavila v analiziranem besedilu, ampak smo s ko diranjem in kategoriziranjem oblikovali teoretično razlago in pojasnili proučevano situacijo. Celoten postopek je tako potekal v več korakih, kjer smo začeli z urejanjem gradiva, določanjem enot kodiranja, nadaljevali s kodiranjem, izborom in definiranjem relevantnih pojmov ter oblikovanjem kategorij, definiranjem kategorij in oblikovanjem končne teoretične formulacije. Tako izbrana metoda je bila za našo raziskavo najbolj ustrezna, saj ustreza problemu in cilju raziskovanja. Omogočila nam je raziskavo ravn anja, dogodkov, delovanja organizacije, socialnega okolja, interakcije in medsebojnih odnosov. Preko skrbno izbranih vzorcev smo pridobili podatke, ki so najbolj relevantni za raziskovani primer. Rezultati: Tiha znanja vplivajo na oblikovanje močne in zdra ve kulture organizacije, ki spodbuja širjenje znanja in posledično nadaljnji razvoj organizacije. V odja s svojim delovanjem, načeli, vrednotami in prepričanji spodbuja prenos tihega znanja med posamezniki in od posameznikov na celotno organizacijo. Organizacija: Raziskava pokaže pomen upravljanja z znanjem in pomen prenosa tihega znanja v organizaciji. Organizacija lahko opravičeno ceni in obravnava tiha znanja kot bogastvo posameznika in intelektualni kapital celotne organizacije. Družba: V družbi i n širšemu okolju z raziskavo prikažemo kako pomembno je širiti svoja tiha znanja med ostale ljudi za skupno korist. Originalnost: V raziskavi se prvič opisuje vpliv vodje na prenos tihega znanja. P rvič pokažemo povezavo med obstoječimi teoretičnimi osnovam i in najnovejšimi raziskavami iz tega področja. Tiho znanje je še zelo neraziskano področje v okviru menedžmenta znanja. V nalogi predstavimo njegov pomen v razvojno - raziskovalni organizaciji. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: V raziskavi tihega znanja in n jegovega prenosa smo se omejili le na vplive vodje. V smeri nadaljnjih raziskav bi bilo smiselno raziskati tudi druge pomembne vplive, kot so odnosi med zaposlenimi, stopnja zaupanja znotraj organizacije in številni motivacijski faktorji.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: tiho znanje, vodja, prenos znanja, znanje, čustva, vedenje, organizacijska kultura, duhovno vodenje, magistrske naloge
Objavljeno: 19.08.2021; Ogledov: 1122; Prenosov: 91
Celotno besedilo (1,17 MB) |
118. Izobraževanje in motivacija v proizvodnji organizacijiJanja Škedelj, 2015 Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): Raziskava obravnava vprašanje, kako so zaposleni motivirani za izobraţevanje, ki jim kasneje lahko omogoči tudi napredovanje. Postavlja se tudi vprašanje , zakaj so odrasli manj motivirani za izobraţevanje kot mladi. Namen: Namen diplomske naloge je bil ug otoviti povezavo med motivacijo in i zobraţevanjem zaposlenih v organizaciji in kako motivacij a zaposlenih vpliva na izobraţevanje ter s tem na dosego cilje v organizacije. Metoda: Raziskava v d iplomsk i nalogi je bila izpeljana z metodo ankete. Uporabljen je bil vprašalnik z Likertovo ocenjevalno lestvico in raziskovana percepcija motiviranja zaposlenih za izobraţevanje v organizaciji. V anketo so bili vključeni zaposleni v proizvodni organizaciji . Rezultati: Rezultati raziskave so nam dali ugotovitve , kako se prepozna vpeljevanje dejavnikov motivacije, ki privedejo zaposlene, da se odločijo za izobraţevanje in izpopolnjevanje znanja. Z aposleni v organi zaciji so motivirani za izobraţevanje, saj t o pripomo re k hitrejšemu napredovanju in k boljši plači. Organizacija: V organizaciji se je , na podlagi pridobljenih rezultatov v raziskavi, po veča lo zavedanj e , kako pomembno je motiviranje zaposlenih, da se odločijo za izobraţevanje in da se jim da moţnost, da se izpopolnjujejo in nabirajo dodatno znanje, ki pripomo re k boljši uspešnosti pri njihovem delu. Druţba: Poveča lo se je zavedanj e v druţbi , kako pomembno je izobraţevanje za zaposlene in samo organizacijo, da se zaposleni lahko razvijajo, usposabljajo in pridobljeno znanje uporabijo tudi pri svojem delu. Originalnost: Izvirnost raziskave je bila osebna zasnova na podlagi delovnih izkušenj pri opravljanju del na področju m otivacije in izobraţevanja . Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Raziskava je bila omejena na zaposlene in vodstvo v proizvodni organizaciji . Dodatn i omejit vi raziskave sta bil i število zaposlenih v proizvodni organizaciji ter kraj anketiranja. Kot priloţnost za nadaljnje raziskovanje lahko organizacija preveri vpeljevanje dejavnikov motivacije , kot so način dobre komunikacije, več znanja in boljše zadovoljstvo ter doseganje uspešnosti celotne organizacije .
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: izobraževanje, motivacija, kadri, nagrajevanje, zaposleni, znanje
Objavljeno: 20.08.2021; Ogledov: 929; Prenosov: 0
Celotno besedilo (930,34 KB) |
119. |
120. |
