Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1331 - 1340 / 2002
Na začetekNa prejšnjo stran130131132133134135136137138139Na naslednjo stranNa konec
1331.
Turkish condominium law
Meryem Oğuz Çalişkan, 2016

Opis: Property law No. 634 , published in official gazette no 12038 on 02.07.1965 has come into force in 02.01.1966 which includes the use of the floor, apartment, shops etc. independently from each other on buildings on the same parcel. Property law No. 634 could not keep pace with the social life and has been changed to respond to needs for several times within 40 years. Finally, drastic changes have been made considering the implementation of the law on 14.11.2007 numbered 5711. Urbanization has increased the need for housing. Private housing has declined almost to none and the demand to condominium housing has increased enormously. The increasing demand in condominium housing has brought the problems and the increasing problems has brought the needs to Property Law. The public necessity of construction of multiple buildings in the same parcel and the difficulties in implementation on contributions to expenditures and to management of buildings have caused problems. Article 15 of Act 2814 on 13.04.1983 and Article 3 to Property Act 634 have been added but unfortunately they have been insufficient. Special clauses regarding condominium housing of 9 articles have been added to Property Law 5711on 14.11.2007 instead of Article 3 and deficiencies have been tried to be fulfiled.
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 1983; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (724,90 KB)

1332.
Privileges and immunities of the diplomatic staff
Mehmet Özşahin, 2018

Opis: Diplomacy is a concept which enables the relations among societies to be conducted from the earliest periods of history. In the domain of international norms of societies, diplomacy which we can define as balancing act of interests in accordance with the international laws has been through many different periods until the present day. This concept which had its foundation even before the written period where human societies started to interact with each other started to have a detailed structure through Greek City States, Roman and Byzantine Empires as well as other institutions. After the Middle Age with the Papal influence, diplomacy took a new direction towards the modern diplomacy especially starting from the Renaissance period. Resident embassies which are started to be used at the end of the 14th century and at the beginning of the 15th century in northern Italy, completely changed the old diplomacy practice. The establishment of the continuous relations between the states hasturned the diplomatic privileges, which had been practiced limitedly and unlawfully, into one of the main institutions of diplomacy. After the coding efforts, the customs and traditions of the old and altered diplomacy have led to Vienna Diplomatic Relations Convention dated 1961. Diplomacy which is taken care of by the Vienna Diplomatic Relations Convention are carried out by the special and general authorized bodies. The general authorized body is constituted by the state president and the minister of the foreign affairs. Special authorized bodies, on the other hand, are the diplomatic representatives. Diplomatic privileges, which are practiced through the special and general authorized bodies as it is mentioned above, are constituted under the title ofimmunity. There are personal, domicile and communication immunities as well as the tax, customs and jurisdiction. Diplomatic privileges which its borderllines are established through the Vienna Diplomatic Relation Convention, may have different shapes in the application. In this case, the developments shape the current diplomacy application.
Ključne besede: Diplomacy, Vienna Convention, İnternational Law, Ottoman Empire Diplomacy, Diplomatic Representatives
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 2080; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (847,21 KB)

1333.
Prijetje storilcev kaznivih dejanj v objektih - operativna in pravna izhodišča specialne enote
Aleš Markovič, 2017

Opis: V magistrskem deluje prikazana pot Specialne enote od njenih začetkov do danes, razumevanje pojma specialna enota ter organiziranost, ki se je skozi obdobja spreminjala. Poznavanje zgodovine je pomembno za prihodnji razvoj in izboljšave na vseh področjih dela,v katere je Specialna enota vključena. Predstavljena je zakonska podlaga za njeno delovanje ter njena primerjava s sorodnimi tujimi enotami, kjer sta predstavljeni nemška zvezna in deželna enota. V nadaljevanju je opisana zakonska podlaga za izvedbo dveh policijskih pooblastil, ki s svojimi dejanji posegata v ustavno zavarovane dobrine. To sta prijetje oziroma začasna omejitev gibanja in vstop v stanovanje. Oba termina,sta povezana z osebno svobodo in nedotakljivostjo posameznega subjekta, zaradi česar je nazorno prikazana pravna podlaga in način izvedbe posameznega policijskega pooblastila ter njuna primerjava z zakonodajo Zvezne Republike Nemčije.Ugotavlja se, da je normativno pravna ureditev prijetja in vstopa v stanovanje v RS primerljiva z Zvezno Republiko Nemčijo.Skozi nalogo se sprehodimo skozi proces usposabljanja pripadnikov Specialne enote, njihovo osebno opremo, opremo, potrebno za izvedbo naloge, ki je pogojena z vstopom v objekt ter predstavljene težave, ki spremljajo enoto pri nakupu posameznih tehničnih sredstev. S konkretnim podajanjem in navajanjem dejstev skozi celotno nalogo potrjujem postavljene hipoteze, ki govorijo o primerni opremljenosti in usposobljenosti pripadnikov Specialne enote ter o sorazmernosti uporabe policijskega pooblastila začasna omejitev gibanja.
Ključne besede: Specialna enota, Zakon o nalogah in pooblastilih policije, Zakon o kazenskem postopku, človekove pravice, prijetje, začasna omejitev gibanja
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 2841; Prenosov: 215
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

1334.
Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora - dileme in sodna praksa
Gregor Režek, 2018

Opis: Temeljni cilj storilcev kaznivih dejanj in organiziranih kriminalnih družb, ki izvršujejo kazniva dejanja, ki generirajo protipravno premoženjsko korist, je, da pridobljeno premoženje zadržijo in "uživajo". V mnogih državah, tudi v Republiki Sloveniji, so aktivnosti organov pregona poleg odvzema prostosti in obsodilnih sodb že dolgo usmerjene v iskanje, začasni zaseg in odvzem nezakonito pridobljenega premoženja. Odvzem premoženja so urejali različni zakoni, leta 2010 pa so poslanci Državnega zbora Republike Slovenije v obravnavo vložili Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora(v nadaljevanju ZOPNI). Zakon je v naš pravni red vnesel veliko novosti (odvzem premoženja nezakonitega izvora, ki poteka po pravilih civilnega postopka, institut obrnjenega dokaznega bremena), zato je bilo že ob sprejemu v strokovni javnosti izpostavljenih več dilem. Na začetku uporabe ZOPNI oziroma v fazi obravnave nekaterih odmevnih zadev, ki so organiziranim kriminalnim skupinam prinesle ogromno protipravno premoženjsko korist, je bilo pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije sproženih več postopkov za presojo ustavnosti posameznih členov in tudi zakona kot celote.Ti postopki so bili razlog za prekinitev več pravdnih postopkov odločanja o tožbah za odvzem premoženja nezakonitega izvora, zato so bili do sedaj pravnomočno zaključeni le trije postopki.Magistrsko delo je sestavljeno iz več sklopov. V posameznih sklopih opišem druge zakone, ki vsebujejo določila v zvezi s premoženjem, pridobljenim na nezakonit način, ZOPNI, dileme ob njegovem sprejemanju, podobne predpise treh evropskih držav, odločbe ustavnega sodišča in do sedaj pravnomočno zaključene postopke.
Ključne besede: premoženjska korist, Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, sodna praksa
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 3420; Prenosov: 185
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

1335.
1336.
Korupcija v javnem zdravstvu - z roko v roki z zasebnim sektorjem
Manca Cvirn, 2016

Opis: Korupcija je pogost problem modernih družb in zaznamuje vrh seznama negativnih pojavov tudi v Sloveniji. Obstaja mnogo različnih definicij korupcije, vsem pa je skupno protizakonito, nepošteno in neetično ravnanje oseb na pozicijah moči z namenom pridobitve osebne koristi. Do korupcije pri oddaji javnega naročanja v javnem zdravstvu prihaja tako na področju gradenj kot pri nabavi medicinske opreme in pripomočkov. Javno naročanje v zdravstvu bi moralo slediti načelom transparentnosti, nediskriminatornosti in tekmovalnosti na način izbire najboljšega ponudnika in najbolj racionalne porabe javnih sredstev, sicer konflikt interesov ob trčenju javnega sektorja s privatnim lahko privede do korupcije. Obstaja dokaj primeren zakonski in institucionalni okvir, toda njegova implementacija v prakso in uspešen pregon korupcije v zdravstvu ostajata na nizki ravni, kar gre predvsem na račun pomanjkljivih kontrolnih mehanizmov in pomanjkanja sodelovanja med vsemi organi, katerih naloga sta preprečevanje in pregon korupcije. Za zmanjševanje in odpravljanje prisotne korupcije na področju javnih naročil je potrebno uvesti programe izobraževanja o nujnosti integritete zaposlenih, ki so kakor koli povezani z javnim naročanjem v zdravstvu, kot tudi uvesti programe ozaveščanja javnosti o škodljivih posledicah korupcije.
Ključne besede: javno zdravstvo, zasebni sektor, korupcija, javna naročila, gradnje, medicinska oprema in pripomočki, javna sredstva
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 2731; Prenosov: 209
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

1337.
Razvoj pomorskega mednarodnega prava in morski pasovi
Patricia Komac, 2016

Opis: Pomorsko mednarodno pravo je del mednarodnega javnega prava, ki se ukvarja z morskimi pasovi in govori o suverenosti subjektov nad temi morskimi ozemlji. Pojem morja, ki je po definiciji opredeljeno kot slana voda, ki napolnjuje vdolbine med celinami, je pomemben ekonomski vir človeštva kakor tudi sredstvo komunikacije, kjer sta se postopoma razvila plovba in izkoriščanje morskih bogastev. Razvoj, ki je potekal preko morja, pa je ustvaril tudi konflikte med obmorskimi državami, kot na primer poseganje v morski prostor države, in s tem se je izkazal interes države, da se to poseganje omeji,in sicer z ureditvijo tega področja. Najpomembnejši vir pomorskega mednarodnega prava pa je Konvencija Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu,bolj znana pod okrajšavo UNCLOS. Velik korak za pomorsko mednarodno pravo je naredil avtor Hugo Grotius v delu Svobodno morje (Mare Liberum). Postavil je pravno prepričljivo tezo, da morja ni mogoče učinkovito okupirati in zato tudi ne deliti, kar je imelo velik vpliv na poznejše ureditve. Morje je celota, v kateri so vsi deli medsebojno povezani. Znotraj te celote pa lahko glede na različen mednarodnopravni položaj razlikujemo posamezne dele morja. Deli morja, ki so bližje obali, v večji ali manjši meri pripadajo obalnim državam, vsebina oblasti in odnos do drugih držav uporabnic morja pa se v posameznih delih razlikujeta. V tem smislu ločimo: notranje morske vode, teritorialno morje, zunanji morski pas, epikontinentalni pas, izključno ekonomsko cono, odprto morje.
Ključne besede: Hugo Grotius, Svobodno morje, notranje morske vode, režim odprtega morja, teritorialni morski pas, UNCLOS
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 3113; Prenosov: 223
.pdf Celotno besedilo (836,66 KB)

1338.
1339.
1340.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh