131. Presumpcija nedužnosti u suvremenom kaznenom pravuIva Parenta, 2022 Opis: Domneva nedolžnosti obdolženca je nedvomno eno od temeljnih načel sodobnega kazenskega procesnega prava. Njen namen je varovanje obdolženčevega položaja v kazenskem postopku in je predmet ureditve številnih pravnih virov. Čeprav je splošno sprejeta v sicer zelo različnih pravnih sistemih in državah, je natančnejša opredelitev njene vsebine in pomena kompleksna in sporna. Da bi se ugotovili razlogi, ki so privedli do splošnega sprejetja domneve nedolžnosti tako na mednarodni kot nacionalni ravni, in se postavili temelji za njeno razlago, se disertacija začne s predstavitvijo njene zgodovinske geneze. Potem se domneva nedolžnosti obdela in se določi njena vsebina v mednarodnem pravu človekovih pravic, s poudarkom na analizi določb in praks nadzornih mehanizmov MPDPP-ja, EKČP-ja in EU. Glede na to, da so v mednarodnopravnih virih določeni le minimalni standardi za varstvo domneve nedolžnosti in da jo v različnih državah razumejo različno, je nato domneva nedolžnosti analizirana v primerjalnem kazenskem pravu izbranih držav. Kot posebno vprašanje se ob koncu primerjalnega pregleda vsake posamezne države obravnava sporazumna oblika kazenskega postopka, ki obstaja v tej državi. Zadnje poglavje disertacije je posvečeno obravnavi domneve nedolžnosti v hrvaškem pravnem redu, ki vključuje razlago ustreznih določb de lege lata, in tudi predloge de lege ferenda, ki so namenjeni odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti v normativni ureditvi.
Ključne besede: domneva nedolžnosti, načelo kazenskega procesnega prava, varstvo položaja obdolženca, vsebina domneve nedolžnosti, mednarodni pravni viri, nacionalni sistemi kazenskega postopka
Objavljeno: 04.01.2023; Ogledov: 555; Prenosov: 0 |
132. Privilegij zoper samoobtožbo v kazenskem in prekrškovnem postopkuKlara Podnar, 2022 Opis: V delu obravnavamo procesno jamstvo privilegij zoper samoobtožbo z vidika kazenskega in prekrškovnega postopka. Ugotavljamo, ali sta vsebina in obseg privilegija v obeh postopkih enaka in v kakšnem odnosu sta oba postopka z ustavno zagotovljenim privilegijem iz 29. člena Ustave Republike Slovenije. Naš namen je bil ugotoviti položaj in vsebino privilegija zoper samoobtožbo v kazenskem in prekrškovnem postopku ter ju med postopkoma primerjati. Glavni cilj magistrskega dela pa je predvsem jasno podana vsebina privilegija zoper samoobtožbo v obeh obravnavanih postopkih. Pri raziskovanju smo si pomagali z uporabo več metod, med njimi s študijem strokovne literature, z uporabo analitične in normativne metode, s pregledom sodne prakse na področju privilegija zoper samoobtožbo ter s sociološko metodo strukturiranega intervjuja. Ugotovili smo, da je privilegij zoper samoobtožbo pravica osebe tako v kazenskem kot v prekrškovnem postopku, pri čemer razlik v vsebini privilegija med postopkoma ni. Za oba postopka namreč velja uporaba 29. člena Ustave Republike Slovenije in neposredna uporaba 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic, ki skladno z načeli poštenega postopka vključuje tudi privilegij zoper samoobtožbo. Ugotovili smo, da je obseg varstva privilegija v nekaterih primerih hitrega prekrškovnega postopka nižji, vendar je to po mnenju Ustavnega sodišča Republike Slovenije ustrezno glede na težo kršitev v hitrem postopku. Z našim delom smo k znanosti dodali na ta način, da smo med seboj primerjali ureditev privilegija v obeh postopkih in osvetlili njegov pomen v prekrškovnem postopku, saj menimo, da je treba prekrškovni postopek kot del kaznovalnega prava v Sloveniji potisniti v ospredje znanstvenih debat na tem področju. Prav manjša intenzivnost prekrškov v primerjavi s kaznivimi dejanji lahko namreč hitro postane razlog za zanemarjanje in zlorabo človekovih pravic, kar je v luči pravne države nesprejemljivo.
Ključne besede: prekrškovni postopek, kazenski postopek, privilegij zoper samoobtožbo
Objavljeno: 20.12.2022; Ogledov: 815; Prenosov: 100
 Celotno besedilo (815,47 KB) |
133. Varstvo osebnih podatkovEva Pegan, 2022 Opis: Informacijska tehnologija se, v zasledovanju vedno večjih človekovih potreb, izjemno hitro razvija, kar na pravnem področju prinaša dodatne izzive in težnje k reguliranju posegov v posameznikove pravice. Sprejem Splošne uredbe o varstvu podatkov oziroma GDPR je močno poostril varovanje posameznikovih osebnih podatkov in zaradi neposredne veljavnosti v vseh državah članicah Evropske unije naredil korak k uresničevanju zastavljene strategije za vzpostavitev enotnega digitalnega trga Evropske unije, katerega namen zagotoviti prosti pretok blaga, oseb, storitev in kapitala, podjetjem in posameznikom pa omogočati lažje opravljanje spletne dejavnosti pod pogoji poštene konkurence in ob visoki ravni varstva potrošnikov in osebnih podatkov, kar bi globalno povečalo konkurenčnost evropskih podjetij v digitalnem gospodarstvu. Osnova navedenega je omogočanje dostopnosti podatkov, katerih varstvo mora biti ustrezno zagotovljeno. Za zagotavljanje ustrezne ravni varstva osebnih podatkov, ki se prenašajo izven območja Evropskega gospodarskega prostora, je treba upoštevati predpisane pogoje za prenos osebnih podatkov, ki jih določa GDPR. Evropska komisija lahko tretjo državo z izvedbenim aktom prepozna kot državo, v kateri je raven varstva osebnih podatkov ustrezno zagotovljena in primerljiva z evropsko. Ker za Avstralijo sklep o ustreznosti ni bil izdan, se prenos podatkov lahko izvede le z dodatnimi zaščitnimi ukrepi. Magistrsko delo temelji predvsem na deskriptivni, analitični in komparativni metodi, kar je omogočalo preučitev in analizo avstralskega pravnega sistema in zakonodaje, ugotovitev v bistvenem enakovredne ravni varstva osebnih podatkov v Avstraliji in nadaljnjo primerjavo in presojo skladnosti z evropskim sistemom varovanja osebnih podatkov. Pri prenosu osebnih podatkov iz Evropske unije je treba zagotoviti ustrezno raven zaščite podatkov, kar vključuje tudi upravljavčevo odgovornost predhodne preučitve pravnega sistema, zakonodaje in praks tretje države. Magistrsko delo je namenjeno vsem deležnikom, ki se bodo srečali z vprašanjem zakonitosti in dopustnosti prenosa osebnih podatkov v Avstralijo, kar je glede na konstanten razvoj mednarodne trgovine in mednarodnega sodelovanja upravičeno pričakovati, poleg tega pa lahko služi kot primer načina preučitve ustreznosti varovanja osebnih podatkov v tretji državi.
Ključne besede: varstvo osebnih podatkov, GDPR, splošna uredba o varstvu podatkov, Privacy Act 1988, prenos osebnih podatkov, tretje države ali mednarodne organizacije, Avstralija, stopnja varnosti osebnih podatkov
Objavljeno: 20.12.2022; Ogledov: 631; Prenosov: 51
Celotno besedilo (780,66 KB) |
134. Etažna lastnina in preoblikovanje lastninske pravice v etažno lastninoTea Kert, 2022 Opis: Pravo določa lastninsko pravico kot absolutno pravico, ki učinkuje na vsakega in je po vsebini upravičenj, ki jih vključuje, tudi najobseţnejša stvarna pravica. Ko gre za obstoj več imetnikov lastninske pravice v skupnosti solastnine, je še posebej zelo pomembno, da so za vrste pravnih posledic ali učinkov določeni načini, ki določajo razpolaganje z lastninsko pravico. SPZ kot temeljni stvarnopravni predpis ureja etaţno lastnino kot posebni institut in jo opredeli v 105. členu. Slovenski pravni red pozna dualistični koncept etaţne lastnine. Predstavlja dve ločeni razmerji pri etaţni lastnini, in sicer lastninsko pravico na posameznem delu in solastnino na skupnih delih. Obe sta neločljivo povezani ter obe skupaj tvorita etaţno lastnino. Najpreprostejši način preoblikovanja lastninske pravice na le-teh je sama zdruţitev nepremičnin ali njihova razdelitev. Nepremičnina kot samostojni predmet stvarnih pravic se razdeli na več novih nepremičnin oziroma zdruţi v novo nepremičnino, ki je prav tako samostojen predmet stvarnih pravic. Pri tem načinu se lastnosti lastninske pravice ne spremenijo. Pravni temelj nastanka etaţne lastnine je pravno dejstvo ali skupek pravnih dejstev, ki povzročijo nastanek stvarnopravnih razmerij, ki so vsebina etaţne lastnine. Vse to je obravnavano v magistrskem delu. Poudarjen je tudi pomen urejene nepremičninske evidence, zaradi izkazovanja dejanskega in pravnega stanja nepremičnin, kar je pomembno tudi zaradi zagotavljanja pravne varnosti lastnikov nepremičnin. S sprejetjem novega ZKN se zdruţuje evidentiranje nepremičnin v eno samo evidenco, to je v kataster nepremičnin.
Ključne besede: etažna lastnina, lastninska pravica, preoblikovanje lastninske pravice, oblikovanje etažne lastnine, urejena nepremičninska evidenca
Objavljeno: 20.12.2022; Ogledov: 651; Prenosov: 58
Celotno besedilo (1,08 MB) |
135. WHO kot varuh pravice do zdravjaLaura Glaner, 2022 Opis: Svetovna zdravstvena organizacija je bila kot specializirana agencija v sklopu Združenih narodov ustanovljena v namene varovanja zdravja svetovnega prebivalstva. Globalna prisotnost je danes tista, ki pomaga specializirani agenciji postavljati države v središče njihovega dela. Vseobsegajoč cilj WHO je zagotoviti zdravo življenje in uživanje pravice do zdravja na vseh ravneh ter spodbujati dobro počutje za vse ljudi ne glede na starostno skupino, ki ji pripadajo. Zajeti želi popolnoma vsa področja, ki bi na kakršen koli način vplivala ali imela korelacijo z zdravjem. Od ustanovitve naprej je obljuba WHO svetu, da bo trajnostno skušala odpraviti vse negativne dejavnike, ki vplivajo na človekovo zdravje in uživanje pravice do zdravja v polni meri. Promocija zdravja je ključni dejavnik pri ohranjanju varnega sveta na področju zdravja, ozavestiti pa moramo tudi, da je naloga vseh držav in WHO po načelu medsebojne pomoči omogočati tudi vsem ranljivim skupinam, da imajo lahko človeka vredno življenje. Tradicionalno je bilo zdravje obravnavano kot zasebna in ne javna domena. Zdravje je bilo razumljeno kot odsotnost bolezni, vendar je evolucija omogočila opredelitev zdravja kot družbenega vprašanja. Kot varuh zdravja nima samo naloge varovati zdravje, ampak tudi njemu pridruženo pravico. Pravica do zdravja je nujen predpogoj za varovanje pravice do življenja. Pravica do življenja mora biti obravnavana kot osnova našega obstoja.
Ključne besede: pravica do zdravja, Svetovna zdravstvena organizacija, pravica do življenja, WHO, ključni izzivi prihodnosti zdravja, zdravje, zdravstvena zakonodaja
Objavljeno: 20.12.2022; Ogledov: 571; Prenosov: 121
Celotno besedilo (1,30 MB) |
136. Vpliv razvitosti socialne infrastrukture na vrednost nepremičninElvis Beganović, 2022 Opis: V magistrski nalogi smo se ukvarjali s tematikama množičnega vrednotenja nepremičnin in socialno infrastrukturo. Zanimalo nas je, kako prebivalci slovenskih mest ocenjujejo dostop do različnih objektov socialne infrastrukture, koliko jim takšen
dostop pomeni in v kakšni meri ta vpliva na zaznavno vrednost nepremičnin. Želeli smo preveriti tudi, na čem temeljijo modeli množičnega vrednotenja nepremičnin ter v kakšni meri se pri izračunih vrednosti upošteva razvitost socialne infrastrukture. V naši empirični raziskavi smo prišli do zanimivih ugotovitev, ki so pri marsikateri ugotovitvi pokazala odstopanja od teoretičnih dognanj slovenskih urbanistov, pa tudi od ugotovitev, ki so bile pridobljene v tujih raziskavah. Ko smo iskali razloge za tovrstna odstopanja smo izpostavili naš omejen vzorec ter prepoznali možnosti za izvedbo podobne raziskave, ki pa bi vključevala večji in bolj reprezentativen vzorec. Kljub omejitvam raziskave smo pridobili zanimiv vpogled v razmišljanje populacije Slovencev glede pomembnosti socialne infrastrukture. Menimo, da se premalo ljudi zaveda tako vpliva trenutne socialne infrastrukture, kot tudi načrtovanih izboljšav, na vrednost njihove nepremičnine. Kot smo ugotovili skozi pregled obstoječe literature imajo namreč lahko tudi bodoči načrti za novo infrastrukturo velik vpliva na vrednosti nepremičnin, saj pogosto vodijo v dvig davkov ali dajatev. Ravno tovrstni dvigi so lahko razlog, da se bo dvignila tudi vrednost nepremičnine pri množičnem vrednotenju.
Ključne besede: socialna infrastruktura, množično vrednotenje nepremičnin, vrednost nepremičnine, javna infrastruktura, modeli vrednotenja
Objavljeno: 20.12.2022; Ogledov: 563; Prenosov: 67
Celotno besedilo (5,82 MB) |
137. Zaseg denarnega dobroimetja na dolžnikovih denarnih računih in izterjava stalnih prejemkov dolžnika v osebnem stečajuSanja Stojinović, 2022 Opis: Osebni stečaj je vrsta insolvenčnega postopka za prezadolžene fizične osebe, ki so potrošniki, zasebniki ali podjetniki. Uvedba postopka osebnega stečaja predstavlja generalno izvršbo nad dolžnikovim premoženjem, ki ga ima ob uvedbi stečaja, in premoženjem, ki se nabere med samim stečajnim postopkom. Sodišče na podlagi sklepa o začetku takoj izda tudi sklep o zasegu denarnega dobroimetja na dolžnikovih denarnih računih in sklep o izterjavi stalnih prejemkov. Zasežena in izterjana sredstva, ki predstavljajo dolžnikovo premoženje, pridobljeno v času trajanja postopka, se nakažejo na fiduciarni račun stečajnega upravitelja in posledično tvorijo stečajno maso, s katero se uresničuje glavni namen osebnega stečaja. Namen uvedbe stečajnega postopka je poplačilo navadnih upnikov iz premoženja stečajne mase dolžnika hkrati in v enakih deležih. Drugi namen osebnega stečaja je možnost pravno dopustnega izboljšanja in razbremenitev dolžnika iz stanja prezadolženosti, ki se ga doseže z odpustom obveznosti. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju varuje dolžnikov socialni položaj in položaj oseb, za katere je dolžnik dolžan skrbeti. Varuje se jih s posebnimi pravili o stečajni masi, ki jih določa ZFPPIPP na način, da napoti na določbe ZIZ, v katerih so omejitve taksativno naštete.
Ključne besede: osebni stečaj, stečajni dolžnik, generalna izvršba, zaseg, izterjava, stečajna masa, omejitve zasega in izterjave
Objavljeno: 20.12.2022; Ogledov: 585; Prenosov: 45
Celotno besedilo (436,16 KB) |
138. Pravni vidiki obveznega cepljenja otrok s posebnimi potrebamiAna Staniša, 2022 Opis: V diplomskem delu je predstavljen institut obveznega cepljenja, ki je predpisan v Zakonu o nalezljivih boleznih (ZNB). Skladno z ZNB je v Sloveniji uzakonjeno obvezno cepljenje otrok proti devetim različnim nalezljivim boleznim. Obvezna so tudi nekatera cepljenja, če obstajajo določeni epidemiološki razlogi. To pomeni, da je cepljenje proti nekaterim nalezljivim boleznim obvezno za osebe, ki potujejo v države, v katerih so prisotne določene nalezljive bolezni. Poleg potovanj v določene države se obveznost cepljenja nanaša na nekatere vrste poklicev, ki so izpostavljeni okužbam z nalezljivimi boleznimi. Obveznost cepljenja je mogoče trajno opustiti le iz zdravstvenih razlogov. Predlog za opustitev cepljenja lahko po 22.a členu ZNB podajo zdravnik ali starši oziroma skrbniki, mnenje o njem izda Komisija za cepljenje, odloči minister, pristojen za zdravje, z odločbo v upravnem postopku. Za večino otrok s posebnimi potrebami ni cepiva, za katerega bi bila priporočena opustitev cepljenja, vendar obstajajo instance, ko bi cepivo lahko bilo kontraindicirano, če bi otrok s posebnimi potrebami bil na zdravilu, ki bi spremenilo njegov imunski sistem, tako na podlagi strokovnega mnenja komisije minister, pristojen za zdravje, izda odločbo v upravnem postopku o opustitvi cepljenja oziroma o cepljenju. Dvom v strokovnost, dvom v zagovarjanje cepljenja, zaskrbljenost, prestrašenost, zmedenost vplivajo na odločitev staršev za odklanjanje cepljenja, zato je tu pomembna pojasnilna dolžnost zdravnika, ki prejemnika cepiva oziroma starše ali skrbnike otroka, ki ga bo cepil, seznani z informacijami o nalezljivih boleznih, poteku cepljenja, možnih neželenih učinkih po cepljenju ter tudi ukrepanju v primeru nezaželenega učinka. Prejemniku cepiva oziroma staršem ali skrbnikom morajo biti podane informacije o cepljenju na razumljiv način ter izročene dodatne informacije o bolezni in cepljenju v pisni obliki. Otrok, ki ni cepljen v skladu s programom cepljenja, ni dovoljeno vključiti v javni vrtec, javno sofinanciran zasebni vrtec, programe srednjih in visokošolskih zavodov ter fakultet s področja zdravstva, vzgoje in izobraževanja ter socialnega varstva. Dejansko taka ureditev predstavlja obvezo do cepljenja, čeprav kot takšna ni določena.
Ključne besede: obvezno cepljenje, otroci s posebnimi potrebami, program cepljenja, odškodninska odgovornost, neželeni učinki cepljenja
Objavljeno: 20.12.2022; Ogledov: 628; Prenosov: 89
Celotno besedilo (4,42 MB) |
139. T.i. odgovornost zaščititi (Responsibility to Protect – R2P) – koncept mednarodnega prava in možnost uporabeMaša Rojc, 2022 Opis: V diplomski nalogi se bom ukvarjala z obravnavo instituta odgovornost zaščititi in njegovo uporabo v mednarodnem prostoru. V mednarodnem prostoru se med državami pogosto pojavljajo nesoglasja, ki pa jih je v želji, da bi na svetu ohranili mir, nujno preprečiti. Ravno zaradi želje po svetovnem miru in varnosti se je oblikoval mehanizem odgovornosti zaščititi. Institut odgovornost zaščititi je norma mednarodnega prava, katere namen je zaščita prebivalstva pred genocidom, hudodelstvom zoper človečnost, vojnim hudodelstvom in etničnim čiščenjem. Odgovornost zaščititi se nanaša na obveznost držav in mednarodne skupnosti in je sestavljena iz treh stebrov odgovornosti. V prvi vrsti ima to obveznosti država, pri tem pa je obveznost mednarodne skupnosti pomoč državi za izpolnjevanje svoje obveznosti. Ker pa vselej države niso zmožne same preprečiti in zaustaviti grozodejstev, preide v takšnih situacijah odgovornost neposredno na mednarodno skupnost, ki je dolžna z uporabo različnih sredstev zaščititi prebivalstvo. Mednarodna
skupnost ima pri izpolnjevanju svoje obveznosti na voljo različna sredstva, ki so lahko miroljubna ali prisilna. Najbolj pomembna pri preprečevanju grozodejstev so preventivna sredstva, ki jih zajemata prvi in drugi steber odgovornosti, kjer je odgovornost na državi, mednarodna skupnost pa je zavezana k pomoči. Bistvo prevencije je v tem, da če se na pokazatelje pravočasno odzovemo, je grozodejstva možno preprečiti, še preden se sploh začnejo. Miroljubna sredstva ne morejo vselej preprečiti grozodejstev, zato v takih situacijah pridejo na vrsto prisilni ukrepi, ki zajemajo neoborožene sankcije in v izrednih primerih uporabo sile.
Ključne besede: koncept odgovornost zaščititi, humanitarna intervencija, grozodejstva, preprečevanje, mednarodna skupnost, človekove pravice, suverenost, odgovornost držav
Objavljeno: 20.12.2022; Ogledov: 615; Prenosov: 203
Celotno besedilo (470,37 KB) |
140. |
