1451. |
1452. Dialektična metoda in njena uporaba pri reševanju pravnih primerovLuka Martin Tomažič, 2017 Opis: Avtorjeva raziskava je osredotočena na razvoj dialektičnega modela argumentacije v pravu, ki ima idejno osnovo v Heglovi in sholastični dialektiki. Reševanje kompleksnih pravnih primerov je v okviru te metode v svojem bistvu vrednostno tehtanje, ki poteka kot dialektično soočanje potencialnih argumentov, ki skozi intelektualno dejavnost razlagalca privede do sinteze, se pravi do rešitve pravnega primera.Pri tem avtor sledi pojmovanju t.i. amsterdamske, pragma-dialektične,šole argumentacije, kidialektiko, logiko in retoriko razume kot medsebojno povezane pojmovne kategorije, ki jih je, v kontekstu pravniškega razlogovanja, smiselno preučevati hkratno. Medtem ko se pragma-dialektiki ukvarjajo zlasti z rekonstrukcijo in analizo argumentacije, kot poteka v pravni praksi, pa avtorja zanima razvoj modela, ki bo praktično uporaben in ne bo omogočal zgolj rekonstrukcije in analize, temveč tudi oblikovanje argumentacije, s čimer bo lahko v pomoč tudi praktikom, zlasti sodnikom in odvetnikom.Hkrati avtor, v okviru razvoja dialektične metode, proučuje pravilnost stališča, da je pravniško sklepanje v mnogih kompleksnih primerih entimemsko in da ne poteka v obliki običajnega silogizma. Klasična pravna teorija pravniško razlogovanje namreč pojmuje kot silogistično, avtor pa meni, da je pravilneje, da ga v mnogih kompleksnih primerih, v katerih obstaja potreba po vrednostnem tehtanju, pojmujemo kot entimemskega, saj pri sklepanju pogosto obstajajo skrite premise. Pri tem sledi Waltonovi definiciji in kot entimem pojmuje vsako sklepanje, ki ima eno ali več premis, ki niso eksplicitno navedene, ampak so potrebne, da bi lahko iz besedila izluščili celotno sklepanje.
Ključne besede: reševanje kompleksnih pravnih primerov, hegeljanska dialektika, kvalitativni preskok
Objavljeno: 06.08.2018; Ogledov: 3152; Prenosov: 235
 Celotno besedilo (1,88 MB) |
1453. |
1454. Pomembnost diplomatskih in konzularnih funkcij za državoLaura Klemenčič, 2018 Opis: Diplomacija je eno izmed najpomembnejših sredstev zunanje politike. Gre za uresničevanje ciljev in izvrševanje sprejetih odločitev na miren način. Z izrazom diplomacija lahko razumemo delovanje diplomatskih misij in tudi delovanje konzularnih predstavništev. Diplomatske misije vodijo diplomati, medtem ko konzulate vodijo konzuli. Funkcije diplomatov in konzulov se razlikujejo, vseeno pa lahko najdemo določene podobnosti. Glavna tehnika diplomacije so pogajanja. Pogajanja so zlasti pomembna za majhne države, saj te razpolagajo le z argumenti, lastnim pogajalskim znanjem in spretnostjo. Diplomacija je še zlasti pomembna za majhne države, saj te zaradi majhne moči,s katero razpolagajo, potrebujejo učinkovito diplomacijo bolj kot druge države. K učinkoviti diplomaciji majhne države pripomorejo dobro razvito ministrstvo za zunanje zadeve ter visoko usposobljen strokoven kader. Za majhne države je boljše, da imajo manj veleposlaništev, vendar ta kvalitetna in dobro usposobljena. Države vzpostavljajo mreže diplomatskih in konzularnih predstavništev, da zagotovijo stalno prisotnost predstavnikov države pošiljateljice pri državah sprejemnicah ter stalno zagotavljanje stikov z njimi in informacijah o njih. Konvenciji, ki predstavljata okvir za delovanje organizacij in misij, sta Dunajska konvencija o diplomatskih odnosih in Dunajska konvencija o konzularnih odnosih. Namen diplomskega dela je prikazati, kaj sploh je diplomacija in katere diplomatske in konzularne funkcije poznamo ter zakaj so te tako pomembne za državo in prikazati, zakaj je diplomacija še zlasti pomembna za majhne države.
Objavljeno: 06.08.2018; Ogledov: 2741; Prenosov: 242
Celotno besedilo (589,99 KB) |
1455. |
1456. |
1457. |
1458. |
1459. |
1460. |
