Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1671 - 1680 / 2002
Na začetekNa prejšnjo stran164165166167168169170171172173Na naslednjo stranNa konec
1671.
Mednarodni pravni vidik razpada SFRJ
Tadej Trček, 2016

Opis: Razpad Sovjetske zveze ob koncu 20. stoletja je spremenil geopolitično sliko sveta. Te posledice so poleg domačih okoliščin determinirale usodo SFR Jugoslavije. Diplomska naloga preučuje in pojasnjuje vlogo mednarodnega prava in njegovih instrumentov na primeru razpada SFR Jugoslavije. Tako preučuje okoliščine, ki so nastale z zadnjo Ustavo SFRJ iz leta 1974 in posledice te notranjepravne ureditve pri reševanju razpadu SFR Jugoslavije. Osredotoča se na dilemo med teorijo o secesijah in teorijo o razpadu države. Obravnava tehnične instrumente,kot so Uti possidetis iuris, in so prek dela Badinterjeve komisije ključno vplivala na razplet jugoslovanske krize. Izpostavlja tudi problem uporabe referenduma, pri večetničnih narodih in uporabe referenduma kot podlage za odcepitev. Podrobno analizira primer odcepitve Kosova od Srbije prek Resolucije OZN 1244 in vlogo mednarodne skupnosti v celotnem postopku razpada SFR Jugoslavije, od dela Badinterjeve komisije, do stališč EU, ki je bila pobudnik za sklic Haaške mirovne konference o prihodnosti SFR Jugoslavije. Diplomska naloga tako analizira nove odnose, ki so nastali po padcu Sovjetske zveze. Z razpadom SFR Jugoslavije so nastali precedenčni primeri v mednarodnem pravu,na katere tako Evropa kot OZN nista imeli adekvatnih rešitev. Kot takšna mednarodna skupnosti ni bila pripravljena, kar se je posledično pokazalo pri učinkovitosti reševanja problema SFR Jugoslavije, tako pravno kot politično. Diplomsko delo je tako celovit pregled mednarodno pravno zelo pomembnega vprašanja razpada SFR Jugoslavije, ki je močno zaznamoval mednarodno pravno skupnost in konkretno vpeljal nove okoliščine, ki danes determinirajo mednarodno skupnost. Namen dela ni vrednostna presoja dejanj vpletenih strani, ampak strokovna analiza primera razpada, brez političnih konotacij.
Ključne besede: razpad Jugoslavije, Badinterjeva arbitražna komisija, Haaška konferenca o prihodnosti Jugoslavije, odcepitev Kosova, priznanje novonastalih držav
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 4167; Prenosov: 257
.pdf Celotno besedilo (469,65 KB)

1672.
1673.
Avtorske pravice v spletnih medijih na primeru YouTube
Tjaša Kutnar, 2017

Opis: Avtorske pravice varujejo avtorska dela in spadajo med pravice intelektualne lastnine. Avtorju tako dajejo izključno pravico pred izkoriščanjem njegovega dela.Avtorsko pravo se že od nekdaj spopada z izzivi pojava nove tehnologije.Tako je digitalizacija in s tem uvedba interneta prinesla velike izzive in določene spremembe na pravnih področjih, zaradi enostavnega dostopa do avtorskih del pa tudi nekatere ključne spremembe na področju avtorskega prava.Ker je s pojavom interneta distribucija avtorskih del dosegla nove razsežnosti, se je s tem pojavil problem nedovoljenega izkoriščanja avtorskih pravic, poznan kot kibernetski kriminal. S tem problemom se srečujejo uporabniki številnih spletnih portalov, ki omogočajo tovrstno distribucijo. Eden izmed odmevnejših spletnih portalov je svetovni velikan YouTube, kjer lahko uporabniki nalagajo poljubno avdiovizualno vsebino. Ravno zaradi tega se dogajajo številne kršitve avtorskih pravic. Namen diplomskega dela je s študijo literature opredeliti pomen avtorskih pravic v spletnih medijih, natančneje na primeru YouTube. Z diplomskim delom sem želela raziskati kakšna pravila veljajo glede uporabe avtorskih del na tem spletnem portalu. Želela sem raziskati ali YouTube svoje uporabnike ozavešča o upoštevanju avtorskih pravic, in v kolikor je odgovor pritrdilen, na kakšen način to izvaja. Na podlagi raziskave sem ugotovila, da YouTube svoje uporabnike o tem ozavešča tako, da na svoji spletni strani nudi podrobna navodila in pravila glede nalaganja in uporabe avdiovizualnih vsebin. Kljub temu, da so uporabnikom ta pravila lahko dostopna, v praksi vseeno prihaja do zlorab avtorskih pravic. Pri svojem delu sem uporabila tako primarne kot sekundarne vire. V prvem delu sem s kombinacijo metod deskripcije in kompilacije opisala posamezne pojme in ustrezne pravne predpise ter pri tem uporabila izpiske in citate iz drugih avtorskih del. V drugem delu diplomske naloge pa sem s preučitvijo ustrezne literature, internetnih strani in sodnih praks potrdila zgornjo ugotovitev in to prikazala na primerih.
Ključne besede: avtorske pravice, mediji, splet, YouTube
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 2918; Prenosov: 260
.pdf Celotno besedilo (693,49 KB)

1674.
Pravičnost v pravu
Roza Kodelja, 2016

Opis: Pravičnost je temeljna pravna vrednota, ki dobrine in bremena razdeljuje ter izravnava med pravne subjekte in je merilo za vedenje in ravnanje v pravnih razmerjih. Dojemanje pravičnosti je v družbi prisotno vse od samega nastanka človeštva. Vsaka pravna panoga je tesno povezana z določeno zasnovo pravičnosti in prav tako vsaka sodna odločba, ki obravnava izravnavo in razdeljevanje pravnih dobrin in bremen. Vendar pa bi bilo sojenje brez vnaprej določenih pravil, ki bi temeljilo samo na pravičnosti,prepuščeno arbitrarnosti. Iz Radbruchove formule izhaja naslednje: če je konflikt med zakonom in pravičnostjo dovolj neznosen, pravičnost zmaga nad nepravilnim pravom. Če pa je bila pri uzakonjanju pozitivnega prava zavestno zanikana enakost (ki je jedro pravičnosti), ne gre le za nepravilno pravo, temveč tak zakon sploh nima narave prava. Določbe, ki jih vsebuje Koran, primarni vir šeriatskega prava, ljudi na podlagi osebnih lastnosti (spol, spolna usmerjenost in (versko)prepričanje) postavljajo v neenak oz. neenakovreden položaj. Ker pravila šeriatskega prava načela enakosti ne le kršijo, temveč tudi zavestno zanikajo, ne gre zgolj za nepravilno pravo, temveč takšno pravo sploh ne more biti pravo.
Ključne besede: pravičnost, pravo, šeriatsko pravo
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 3479; Prenosov: 245
.pdf Celotno besedilo (630,89 KB)

1675.
Odškodninska odgovornost
Špela Globokar, 2016

Opis: Odškodninska odgovornost je vrsta obligacijskega razmerja, v katerem je en subjekt razmerja (odgovorna oseba) dolžan povrniti povzročeno škodo drugemu subjektu (oškodovancu), ta pa je upravičen zahtevati takšno povrnitev. Da bi odškodninska odgovornost sploh nastala, morajo nastopiti določena pravna dejstva, na katera pravo veže obveznost povrniti nastalo škodo. Takšno obveznost imenujemo odškodninska obveznost. Odškodninsko odgovornost delimo na poslovno (pogodbeno) in neposlovno (nepogodbeno). Pogodbena odškodninska odgovornost je odgovornost za škodo, ki nastane, kadar stranka prekrši določeno pogodbeno obveznost, neposlovna odškodninska odgovornost pa se pojavi med strankama, ki v času nastanka škode nista v pravno-poslovnem razmerju. V nadaljevanju členimo neposlovno odškodninsko odgovornost na krivdno (subjektivno), torej odgovornost, ki nastane na podlagi krivde kot predpostavke za odgovornost, in objektivno odškodninsko odgovornost, kjer nastane odgovornost ne glede na krivdo. V diplomskem delu v uvodnem delu predstavljam osnovne značilnosti odškodninske odgovornosti, njeno delitev, v nadaljevanju pa podrobneje razdelam neposlovno odškodninsko odgovornost in kot primer za analizo s pomočjo sodne prakse uporabim odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti ter se ukvarjam z vprašanjem, ali sta pravna standarda nevarna stvar in nevarna dejavnost bolj predmet urejanja zakonodaje ali prakse sodišč.
Ključne besede: odškodninska odgovornost, neposlovna odškodninska odgovornost, oprostitev odgovornosti, nevarne stvari, nevarne dejavnosti, Slovenija, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 6378; Prenosov: 617
.pdf Celotno besedilo (711,21 KB)

1676.
Stečaj zapuščine
Katja Habjan, 2017

Ključne besede: dediščina, insolventnost, prezadolženost, dedič, zapustnik
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 2576; Prenosov: 226
.pdf Celotno besedilo (961,11 KB)

1677.
Spreminjanje pravnomočnih upravnih aktov
Tanja Kodre, 2016

Ključne besede: upravni akt, pravnomočnost, upravni postopek, upravni spor, izredno pravno sredstvo
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 2168; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (510,15 KB)

1678.
Kolektivna pogajanja in kolektivna pogodba
Ivana Kovač, 2017

Opis: Dandanes v svetu velja, da so kolektivne pogodbe v demokratičnih državah s tržnim gospodarstvom učinkovito sredstvo za urejanje delovnih pogojev ter razmerij med socialnimi partnerji, ki med drugim omogočajo urejanje področij, ki niso urejena v okviru Zakona o delovnih razmerjih, pri čemer so razvojno gledano rezultat pravice delavcev do sindikalnega združevanja, ki je temeljna pravica svobode delovanja sindikatov.Zaradi hitro rastočega gospodarskega razvoja in večje konkurenčnosti je pravica do kolektivnega pogajanja pomemben vidik socialnih partnerjev za predstavljanje in doseganje svojih zahtev ter še kako pomembna za uravnotežen in skladen razvoj trga dela, urejanje konfliktnih ekonomsko-socialnih razmerij, vzpostavljanje socialnega miru ter krepitev splošne demokratične ravni v družbi in posamezni državi, katere cilj je tudi socialni dialog. S socialnim dialogom ustvarjamo temeljno komunikacijo v družbeni skupnosti, kar vodi k razvoju svobode, varnosti in človeškega dostojanstva. V tem je izredno pomembno tudi delo socialnih partnerjev,ki je uspešneje, kolikor bolj so izenačeni z realno močjo, pri čemer je ključnega pomena za kakovosten socialni dialog njihovo medsebojno spoštovanje, ki je pomemben element za enakopravno varovanje interesov delavcev v kolektivnih pogajanjih, še posebej v času krize, ki nas bo spremljala še vrsto let in je največji izziv za medsebojne odnose. V diplomskem delu se osredotočamo na varovanje interesov vseh socialnih partnerjev, katerega temelj je socialni dialog, pri tem pa skušamo skozi zakonitosti procesa kolektivnih pogajanj in njegovih značilnosti spoznavati temeljne značilnosti kolektivne pogodbe pri nas in v Nemčiji, Italiji ter Avstriji, pri čemer nas zanima tudi pomen zakonskih temeljev za zagotavljanje kakovostnega socialnega dialoga.
Ključne besede: kolektivna pogodba, kolektivna pogajanja, socialni partnerji, socialni dialog, varovanje interesov, kakovost socialnega dialoga
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 3094; Prenosov: 229
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

1679.
Zakonodajne spremembe na področju kolektivnega upravljanja v avtorskem pravu
Petra Gorenc, 2017

Opis: Kolektivno upravljanje pravic je posebnost avtorskega prava. Razvilo se je z namenom izboljšanja pogajalskega položaja avtorjev nasproti uporabnikom njihovih del. S skupinskim nastopom so avtorji lahko zahtevali pravičnejše nadomestilo za uporabo del. Kolektivna oblika upravljanja pravic v določenih primerih predstavlja edini način, preko katerega lahko avtor uveljavi svoje pravice. V razmerah množične in razprostranjene uporabe del je za avtorja lažje in učinkovitejše, da prepusti upravljanje pravic pooblaščeni kolektivni organizaciji in se sam lahko posveti nadaljnjemu avtorskemu ustvarjanju. Na drugi strani je uporabniku olajšana pridobitev dovoljenja za uporabo številnih avtorskih del. Diplomsko delo obravnava spremembe slovenske zakonodaje na področju kolektivnega upravljanja v avtorskem pravu. Od sprejetja prvega Zakona o avtorski in sorodnih pravicah iz leta 1995 do danes je bil zakon noveliran sedemkrat. Največjo spremembo predstavlja konec preteklega leta 2016 sprejet nov zakon, t. i. Zakon o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic. Nov zakon ločeno obravnava kolektivno upravljanje od drugih vsebin avtorskega prava. Sprejetju novega zakona je med drugim botroval tudi prenos Direktive 2014/26/EU Evropskega parlamenta in Sveta, z dne 26. februarja 2014, o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic ter izdajanju več ozemeljskih licenc za pravice za glasbena dela za spletno uporabo na notranjem trgu v slovenski pravni red.
Ključne besede: kolektivno upravljanje, kolektivne organizacije, avtorsko pravo, prenos direktive
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 2502; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (892,78 KB)

1680.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh