Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


781 - 790 / 905
Na začetekNa prejšnjo stran75767778798081828384Na naslednjo stranNa konec
781.
Evropska unija
Maruša Marinič, 2015

Opis: V magistrskem delu z naslovom Evropska unija % soft power v mednarodni skupnosti: moč in nemoč skupne zunanje in varnostne politike smo preučili delovanje EU in njene SZVP. Evropska unija vodi svojo lastno zunanjo in varnostno politiko, ki jo je postopoma razvila skozi desetletja in ji omogoča, da v svetovnih zadevah nastopa in ukrepa enotno. 28 držav članic EU ima tako zaradi skupnega nastopa v svetu večjo težo in pomen, kot če bi vsaka posamezno vodila svojo ločeno politiko. Mehka moč je opredeljena kot moč, ki temelji na silah privlačnosti. Zanimalo nas je, kaj je tisto, kar dela EU privlačno za druge, in kaj je tisto, s čimer EU v mednarodni skupnosti uveljavlja svoje vrednote, interese in cilje. Na kratko smo se dotaknili teme o mednarodnih odnosih in opisali teorije. Nato smo prešli na koncept moči: na trdo, mehko in pametno moč. V osrednjem delu naloge smo predstavili delovanje SZVP, pisali o sredstvih prisiljevanja, vlogi kulture in kulturnih razlikah ter vlogi človekovih pravic v zunanji politiki. Nato smo nekaj besed namenili prihodnosti EU, s čimer smo odprli vprašanje, ali SZVP resnično deluje; ali so torej države članice del svoje suverenosti dejansko prenesle na institucije EU. Zanimalo nas je tudi, kako se EU odziva na krizne situacije, kar smo preučili na dveh primerih. Preučili smo odziv EU na krizne razmere v Libiji in odziv na ukrajinsko krizo. V zadnjem delu naloge smo se dotaknili tudi odziva javnosti v povezavi z evroskepticizmom, ki je v ospredje stopil šele z volitvami v Evropski parlament leta 2014, in se na podlagi celotnega magistrskega dela vprašali še o prihodnosti EU.
Ključne besede: mednarodni odnosi, varnostna politika, mehka moč, človekove pravice, Evropska unija, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 5092; Prenosov: 194
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

782.
Evalvacija usposabljanja slovenskih policistov za nadzor zunanje schengenske meje
Robert Uzar, 2015

Opis: Evropska unija je sprejela številne ukrepe, da bi zagotovila prosto gibanje na svojem območju in varnost vseh državljanov držav članic. Eden izmed teh ukrepov je bila tudi poostritev kontrole oziroma nadzora zunanjih meja. Nadzor na zunanjih mejah, ki ga opravljajo policisti, se mora opravljati po enotnih standardih, ki naj bi zagotavljali notranjo varnost, nadzor migracij, preprečevanje in odkrivanje čezmejne kriminalitete. Pomembno vlogo pri skupnem upravljanju zunanjih meja ima agencija Frontex, ki izvaja naloge operativnega upravljanja zunanjih meja Evropske unije oz. schengenskih zunanjih meja. Področje, kjer poskuša Frontex poenotiti standarde, je tudi področje usposabljanja, saj določa osnovni učni program za mejne policiste, hkrati pa s pomočjo držav članic načrtuje in izvaja tudi dodatna usposabljanja. Frontex je pripravil Sektorski okvir kvalifikacij, ki vključuje znanja, veščine in kompetence mejnega policista in služi državam članicam pri pripravljanju programov usposabljanj. V nalogi smo opravili formativno in sumativno evalvacijo usposabljanja vodij izmen na mejnih prehodih. Cilje in vsebine programa usposabljanja smo primerjali s priporočili Sektorskega okvira kvalifikacij in z zahtevanimi nalogami na delovnem mestu vodje izmene. V evalvaciji so sodelovali udeleženci programa usposabljanja, njihovi vodje enot, izvajalca usposabljanja in koordinator za sodelovanje s Frontexom na področju usposabljanja. Naš osnovni namen je bil preveriti kakovost programa usposabljanja in predlagati njegovo izboljšavo.
Ključne besede: evalvacija, usposabljanje, policija, schengenska meja, Frontex
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 3318; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

783.
Bivanje tujcev v Republiki Sloveniji po vstopu Slovenije v Evropsko unijo
Jožefa Fridl, 2015

Opis: V Republiki Sloveniji položaj tujcev okvirno ureja Ustava v 13. členu, ki pa ureditev njihovega položaja prepušca zakonodaji. V Republiki Sloveniji vstop in prebivanje tujcev ureja Zakon o tujcih. Do leta 2004, ko je Republika Slovenija vstopila v Evropsko unijo, so za vse tujce veljala enotna pravila. Z vstopom Republike Slovenije v Evropsko unijo pa smo postali državljani Republike Slovenije tudi državljani Evropske unije. S tem smo dobili novo kategorijo tujcev, to so državljani Evropske unije, za katere veljajo drugačni pogoji za vstop in bivanje v Republiki Sloveniji. V pričujočem magistrskem delu smo največ pozornosti posvetili državljanom Evropske unije. Državljani Evropske unije lahko v Republiko Slovenijo vstopijo z veljavno osebno izkaznico ali veljavnih potnim listom in v njej bivajo 90 dni od datuma vstopa, ne glede na razlog vstopa. V zvezi s prebivanjem državljanov Evropske unije je pomembno tudi poznavanje prava Evropske unije, predvsem direktiv, ki jih je Republika Slovenija vnesla v svoj pravni red, torej v Zakon o tujcih. Zato smo četrto poglavje namenili preučevanju direktiv, ki jih je Republika Slovenija prenesla v Zakon o tujcih. Osrednji in najpomembnejši del magistrskega dela je raziskava o pomembnosti izdaje potrdil o prijavi prebivanja za državljane Evropske unije. V raziskavi smo prišli do zaključka, da je o državljanih Evropske unije nesmiselno govoriti kot o tujcih in da bi bilo potrebno evidentiranje državljanov Evropske unije urediti na enak način, kot velja za državljane Slovenije. To pomeni, da bi jim po vstopu v Republiko Slovenijo v register stalnega prebivalstva le prijavili prebivališče, ne bi jim pa izdajali potrdil o prijavi prebivanja. Z zbranimi podatki ministrstva za notranje zadeve in s podatki z nekaterih upravnih enot smo potrdili postavljeno hipotezo.
Ključne besede: tujci, zakon o tujcih, prost pretok oseb in delovne sile, potrdilo o prijavi prebivanja, Evropske direktive, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 3640; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (3,76 MB)

784.
785.
786.
Pravica istospolno usmerjenih oseb do družinskega življenja
Srečko Artenjak, 2015

Opis: Družbena realnost se v zadnjem času spreminja hitreje kot ji pravo lahko sledi. Spreminjajo se družinske oblike, način življenja, pogledi na drugačnost, medtem ko pa so bili univerzalni pravni akti, ki ščitijo človekove pravice in temeljne svoboščine, sprejeti v začetku druge polovice prejšnjega stoletja. Vendar pravo je živo in določbe teh pravnih aktov si lahko generacije razlagajo primerno času, v katerem živijo. V skladu z razvojem spreminjanja družbe se je temu primerno razvijalo tudi gibanje za odpravo diskriminacije istospolno usmerjenih oseb. Aktivizem za odpravo diskriminacije istospolno usmerjenih je zaznan že pred letom 1879, aprila leta 1984 pa se tudi v Sloveniji prične organizirano gejevsko in lezbično gibanje. In če je bila v Sloveniji istospolna usmerjenost kriminalizirana vse do leta 1977, je v sedemdesetih in zgodnjih osemdesetih postala tema medicinskega problema ter končno v devetdesetih spoznanje, da istospolnost ni duševna motnja. Pravica do družinskega življenja in prepoved diskriminacije spadata med temeljne pravice vsake demokratične in pravne države. Med oblike družinskih skupnosti pa ne spada več le nuklearna oziroma jedrna družina, ampak se le te razlikujejo od družine do družine. Za družino ni več pomembna sestava in spolna usmerjenost staršev, ampak vsebina, torej odnosi v njej, kar dokazujejo tudi različne raziskave, ki se ukvarjajo z življenjem otrok v istospolnih družinah. Slednje pa potrjujejo tudi sodbe ESČP in drugih sodišč.
Ključne besede: družina, družinsko pravo, istospolna partnerska skupnost, pravica do družinskega življenja, posvojitev, diskriminacija, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic, Evropsko sodišče za človekove pravice, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 4041; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (773,82 KB)

787.
Plačilni sistem v javnem sektorju
Mateja Drobič, 2015

Opis: Plačilni sistem v javnem sektorju je doživel že kar nekaj sprememb. Glede na gospodarsko stanje v državi je potrebno večkratno reguliranje s strani države, da so javne finance vzdržne. S tem pa se nenehno posega v plače javnih uslužbencev in v njihove dodatke. Plače pomembno vplivajo na zadovoljstvo zaposlenih in dodatki jih spodbujajo k bolj uspešnemu delu in večjemu trudu. Delitev zaposlenih na uradnike in strokovno-tehnične delavce je z novim plačnim sistemom ter s spremembo Zakona o javnih uslužbencih prinesla tudi razlike med zaposlenimi. Javne finance vplivajo na vse prebivalce Republike Slovenije. Z uravnoteženim ravnanjem z javnimi financami lahko uravnavamo ves pretok blaga in storitev, da so prebivalci zadovoljni in da ne občutijo pomanjkanja. Ko je dolg pri javnih financah prevelik, se vlada poslužuje ukrepov, ki niso prijazni do prebivalcev, in ki zmanjšujejo blaginjo prebivalcev. Zato je potrebno, da so javne finance vzdržne, da imamo ustrezen plačni sistem v javnem sektorju, preko katerega lahko uravnavamo dohodke in odhodke države. Pri tem pa skušamo biti pravični, tako da so posegi v plače enakomerni in ne prepogosti. Pri tem ne smemo pozabiti, da zaposleni potrebujejo pri svojem delu tudi nagrajevanje in izobraževanje.
Ključne besede: javni sektor, javna uprava, javni uslužbenci, plačni sistem, javne finance, Slovenija, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 5269; Prenosov: 236
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

788.
789.
790.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh