811. |
812. Brezposelnost mladih v ZasavjuLučka Leskovšek Štruc, 2015 Opis: Brezposelnost je družbeni pojav, ki je stalno prisoten v našem okolju. Povečevanje oz. zmanjševanje števila oseb brez zaposlitve sledi gospodarskemu razvoju in je na nek način naraven pokazatelj stanja v državi. Gospodarska kriza je v zadnjih letih še posebej izpostavila težave mladih iskalcev zaposlitve, ki najbolj občutijo zmanjšano povpraševanje po delavcih, saj delodajalci večinoma dajejo prednost osebam z izkušnjami. Zavod RS za zaposlovanje je v sodelovanju z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v letu 2013 izdal poročilo z naslovom Mladi in trg dela. V publikaciji so navedeni nekateri razlogi za povečanje števila brezposelnih mladih po Sloveniji, dodani pa so tudi statistični podatki, ki navedene razloge potrjujejo. Tudi Evropska unija je aktivno pristopila k reševanju problematike nezaposlenosti mladih in sprejela nekatere usmeritve, ki države članice zavezujejo k aktivnemu delovanju. Vlada Republike Slovenije je tako konec januarja 2014 sprejela program Jamstvo za mlade, ki pomeni drugačen pristop k povečanju zaposlenosti mladih iskalcev zaposlitve. Ukrepi, ki so na voljo mladim v prvih štirih mesecih po prijavi na zavodu, so različni, prav tako pa je različna njihova uspešnost glede na regijo izvajanja. Tudi med brezposelnimi mladimi so precejšnje razlike v možnostih za zaposlitev, zato smo se v magistrskem delu osredinili na mlade v Zasavju, ki je kot regija specifična v več pogledih. Odraz vseh težav na tem področju pa je ravno število mladih brez zaposlitve. Danes je že jasno, da omenjeni ukrepi vsaj na tem področju ne prinašajo želenih in pričakovanih rezultatov.
Ključne besede: zaposlovanje, brezposelnost, mladi, trg dela, Zasavje, Slovenija, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 29.08.2017; Ogledov: 4148; Prenosov: 152
 Celotno besedilo (2,08 MB) |
813. |
814. |
815. |
816. |
817. Nomotehnična metodologijaDamjana Kmetič, 2015 Opis: Pravna država skozi zakonodajo omogoca pravno varnost, zato je pomembno, da so pravni akti strokovno pravilno pripravljeni z jasnimi pravicami in dolžnostmi. Pravni akti pa so lahko strokovno izdelani le ob upoštevanju pravil nomotehnike. Aktualna zakonodaja se nenehno spreminja in dopolnjuje zaradi doseganja dolocenih ciljev zakonodajne oblasti, zato je pri njeni pripravi treba dosledno upoštevati metode nomotehnike, nacela pravnega pisanja ter strukturo in nacine izražanja. Prvi del magistrskega dela poleg metodologije in hipotez predstavlja tudi zgodovino,
pojem, namen in cilj nomotehnike. Vsa obravnavana podrocja so pomembna za proucevanje zastavljenega problema.
S pomocjo nomotehnicne metodologije oblikujemo besedila pravnih aktov. V tem delu podrobneje proucimo nomotehnicne metode in jih natancno analiziramo. Sledi podrobna predstavitev nacel pravnega pisanja, strukture in nacinov izražanja v predpisih. Izsledki obravnavane tematike so nam v pomoc pri verifikaciji hipotez in ugotavljanju najpogostejših napak v predpisih lokalnih samouprav. Drugi del magistrskega dela obsega empiricno raziskavo, ki je sestavljena iz analize dveh locenih anketnih vprašalnikov, ki so jih izpolnjevali zaposleni v lokalnih
samoupravah, in analize Odloka o organizaciji in delovnem podrocju obcinske uprave razlicnih lokalnih samouprav. V zakljucku verificiramo zastavljene hipoteze in podamo sklepne ugotovitve raziskave.
Ključne besede: nomotehnika, pravni akti, nomotehnična metoda, struktura predpisa
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 2675; Prenosov: 125
Celotno besedilo (858,87 KB) |
818. Žled 2014-primer naravne nesreče kot preizkus delovanja državnih organov in družbeno koristnih organizacijPolona Klemenčič, 2015 Opis: Pričujoče magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela.V uvodu so predstavljeni tematika in predmeti raziskovanja ter opredelitve namenov in ciljev magistrskega dela. Opredeljene so tudi raziskovalne metode, s pomočjo katerih so bile testirane hipoteze. V naslednjem poglavju so opisani temeljni pojmi, s katerimi smo se srečevali preko celotnega dela, ter pojasnila, kaj so podnebne spremembe in kako vplivajo na okolje in na nastanek naravnih nesreč.V nadaljevanju so prikazane najpogostejše naravne nesreče v Sloveniji. Poudarek je na razlagi značilnosti žleda, zaradi katerega je bil pozimi leta 2014 velik del Slovenije brez električne energije in je Slovenija zaprosila Evropsko unijo za humanitarno pomoč, kasneje pa še Strukturni sklad Evropske unije za finančno pomoč. V četrtem poglavju je predstavljeno delovanje državnih organov v okviru nacionalno varnostnega sistema, ki delujejo na področju ukrepanja ob naravnih nesrečah, s poudarkom na zaščiti in reševanju v Sloveniji, ter vlogi županov ob naravnih nesrečah. Delovanje družbeno koristnih organizacij, ki sodelujejo pri ukrepanju ob naravnih nesrečah, je prikazano v naslednjem poglavju. Poudarek prikaza je na nastanku in delovanju Rdečega križa Slovenije in Prostovoljnih gasilskih društev.V šestem poglavju je pozornost usmerjena na pomen in vpliv različnih mednarodnih humanitarnih organizacij pri sodelovanju na področju nudenja humanitarne pomoči v primeru naravnih nesreč. Prikazano je delovanje Evropske unije in njenega generalnega direktorata za humanitarne zadeve ter Mehanizem Evropske unije za zaščito in reševanje. V nadaljevanju je opisano delovanje nevladne mednarodne humanitarne organizacije v primeru odziva na naravno nesrečo ter predstavitev delovanja Rdečega križa Nove Zelandije ob potresih v Canterburyiju in Christchurchu. Vremensko dogajanje v Sloveniji v zadnjem tednu januarja in prvem tednu februarja 2014 je kronološko prikazano v osmem poglavju. Takrat je Slovenijo prizadel močan žled in povzročil ogromno škodo v gozdovih, komunikacijsko-informacijskih sistemih ter elektroenergetskem sistemu ter odrezal nekatere kraje od sveta za več dni. Prikazane so tudi posebnosti takratnega stanja in dogajanja v Sloveniji ter kako so se državni organi in družbeno koristne organizacije odzvale na to naravno nesrečo.Rezultati raziskave, ki je bila opravljena med tremi ciljnimi skupinami, ki so bile udeležene v žledu leta 2014, ter primerjave med vzorci, so analizirani in predstavljeni v devetem poglavju.V zaključnem delu so povzete vse temeljne sklepne ugotovitve celotnega dela ter na osnovi predhodnih poglavij preverjene hipoteze in podani predlogi za izboljšanje delovanja državnih organov in družbeno koristnih organizacij v primeru naravnih nesreč.
Ključne besede: žled, nesreče, državni organi, Slovenija, humanitarna pomoč, podnebne spremembe, mednarodno sodelovanje
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 3377; Prenosov: 180
Celotno besedilo (7,33 MB) |
819. Pomen božjega izročila v ustavnih ureditvahMiran Klemen, 2015 Opis: Magistrsko delo Pomen boţjega izroĉila v ustavnih ureditvah obravnava razmerja med religijo in drţavo v sodobnem demokratiĉnem svetu. Razmerje in medsebojni odnosi med religijo in drţavo je tema, ki je vedno aktualna, ne glede na ĉasovni okvir, v druţbah sodobnega ĉasa pa je še posebej prisotna zaradi sekularnosti demokratiĉne pluralne drţave.
V sodobnih druţbah ne bi smelo biti ovir, da si vsak posameznik in druţbene skupnosti ustvarijo ţivljenje takšno, kot menijo, da je zanje najboljše, in da ga posameznik kot ĉlan skupnosti uţiva v vsej svoji polnosti.
Zagotavljanje temeljnih ĉlovekovih pravic in svobošĉin je eden temeljnih postulatov, ki bi moral biti v sodobnem svetu zagotovljen vsakomur. Med te postulate nedvomno spada tudi svoboda do izraţanja vesti in veroizpovedi, ki ne sme biti odvzeta nikomur. Drţava s svojim drţavnim aparatom ne bi smela z nikakršnimi ukrepi in mehanizmi posegati v te pravice posameznika. Sodobne pluralistiĉne drţave morajo s svojimi mehanizmi zagotavljati loĉenost drţave in religije, istoĉasno pa mora drţava zagotavljati pogoje in pozitivno klimo za omogoĉanje širitve veroizpovedi in pravico do izraţanja svobode vesti.
Religija in verske zadeve zagotovo ne spadajo pod ingerenco drţave, drţava pa se mora samoomejevati glede vmešavanja v verske zadeve. V tem smislu ne sme pouĉevati in poveliĉevati, še manj pa zavraĉati nobene ideologije in morale, ki ima svoje temelje v verskih naukih oz. religiji.
Ključne besede: vera, morala, moralne vrednote, etika, svoboda vesti, veroizpoved, božje izročilo
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 4153; Prenosov: 155
Celotno besedilo (1,57 MB) |
820. Povojni pregoni slovenskih razumnikov (primer Franca Jeze)Igor Ketiš, 2015 Opis: Socializem je prehodno obdobje v humano družbo, v kateri clovek ne bo izkorišcal cloveka, v kateri bo posameznik prost državnih vezi, v kateri bo popolnoma užival ekonomske in politicne pravice. Toda, v povojnem realsocialisticnem obdobju na Slovenskem se je izmalicila socialisticna ideja o clovekovi svobodi in družbenem
življenju. Z uveljavitvijo partijskega politicnega monopola in ideologizacijo družbenega življenja so bile pod prisilo državnega aparata onemogocene clovekove svobošcine. Vsaka oblika svobodnega izražanja drugace mislecih »sovražnikov ljudstva« je bila brutalno teptana. Naceto je bilo clovekovo dostojanstvo. Za socializem znacilno dvigovanje cloveških vrednot na višjo raven je bilo jugoslovanskim oblastem nesprejemljivo vodilo. Pod okriljem »socialisticne demokracije« je državni aparat do tranzicijskih let dušil svobodoljubna hotenja, predvsem še nazore razumnikov (Edvard Kocbek, Franc Jeza…) o resnicni demokraciji. Kot oster kritik totalitarizma je Franc Jeza zagovarjal nacela demokracije, pluralizma in slovenske neodvisnosti. Dolg do cloveka, ki je v totalitarnih casih budil vero naših ljudi v samostojno Slovenijo, ostaja moralno neporavnana obveza. O razsežnosti njegovih
misli, ki so se udejanjala ob nastajanju slovenske države, bo še spregovorila zgodovina.
Ključne besede: demokracija, Franc Jeza, Dolomitska izjava, Osvobodilna fronta
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 3492; Prenosov: 137
Celotno besedilo (777,41 KB) |
