Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


291 - 300 / 451
First pagePrevious page26272829303132333435Next pageLast page
291.
Sodobna paradigma medorganizacijskega obvladovanja logističnih procesov
Sašo Murtič, 2012

Abstract: Medorganizacijsko obvladovanje logističnih procesov v transportu je kompleksna in zahtevna naloga, ki od udeležencev v procesu izvajanja logističnih postopkov transporta zahteva specifična znanja, sposobnosti ter poslovne spretnosti. Obseg in vrsta logističnih procesov, vezanih na transportno dejavnost, je tako širok in zahteven, da smo se v nalogi omejili le na obravnavo logističnih procesov v cestnem transportu in vanj vključili organizacijo transporta, povezano s špedicijo in dejavnostmi, ki so nujne za izvedbo transporta. Delno in le teoretično smo se naslonili na dejavnosti skladišča, postopke nakladanja, prekladanja tovora, zavarovanja tovora ter nekatere druge ožje vrste logističnih procesov, ki so vezani za transport. Vsi ti postopki imajo časovno in prostorsko dimenzijo in zahtevajo sposobnost organizirati delo, poznavanje medorganizacijskih postopkov in povezav, poznavanje in obvladovanje tujih jezikov, domače in tuje kulture ter poslovnih običajev, poznavanje pravnih in drugih predpisov ter vrste drugih spretnosti, potrebnih za uspešno medorganizacijsko obvladovanje logističnih procesov. Gre za logistične aktivnosti, ki tvorijo skupek natančno načrtovanih, med seboj koordiniranih, reguliranih in kontroliranih storitvenih aktivnosti, ki povezujejo vse postopke transporta, od pošiljatelja tovora do prejemnika tovora, z že vnaprej določenim ciljem, da se logistične procese opravi z minimalnimi vloženimi sredstvi ter da se z minimalnim potencialom maksimalno zadovoljijo zahteve naročnika. Podatke za preverjanje, analiziranje in pridobivanje odgovorov na vprašanja, povezana s transportom, smo z neposrednimi stiki in anketno raziskavo pridobili pri podjetjih, gospodarskih družbah in posameznikih (transportnih organizacijah), ki jim je transport osnovna dejavnost. Znanstvena, strokovna in druga razpoložljiva literatura je bila v pomoč za pripravo anketnega vprašalnika. Naša naloga je bila ugotoviti, ali v Sloveniji obstaja enoten model medorganizacijskega obvladovanja logističnih procesov v transportni dejavnosti. Žal so pridobljeni podatki dali relevantne dokaze, da transportne organizacije v Sloveniji nimajo izdelanega modela enotnega obvladovanja logističnih procesov. Zato smo z raziskavo in pregledom znanstvene literature, s pregledom dostopnega gradiva podjetij, gospodarskih družb in posameznikov, ki se ukvarjajo z organizacijo transporta in izvajanjem logističnih procesov, s pregledom predpisov in posameznih pogodb ter z anketno raziskavo poskušali dognati stanje medorganizacijskega obvladovanja logističnih procesov in na podlagi tega poiskati možnosti za pripravo ustreznega modela, ki bi transportne organizacije povezal in omogočil enotno medorganizacijsko obvladovanje logističnih procesov. Za ugotavljanje dejanskega stanja in preverjanje ustreznosti pridobljenih podatkov smo postavili šest hipotez, ki so bile podlaga za pripravo anketnih vprašanj. Pripravljen anketni vprašalnik smo po elektronski in klasični pošti pošiljali transportnim organizacijam (podjetjem, gospodarskim družbam in posameznikom), ki jim je transport osnovna dejavnost. Odgovore smo prejemali enako. Število prejetih izpolnjenih anketnih vprašalnikov je bilo zadostno za analizo in preučitev organizacijskega stanja v transportu. Iz pridobljenega gradiva ter kvantitativne, faktorske in regresijske analize smo spoznali , da so bile hipoteze pravilno postavljene, rezultati raziskave pa so potrdili našo predpostavko, da v Sloveniji ne obstaja ustrezen model medorganizacijskega obvladovanja logističnih procesov v transportu. Ugotovili smo, da je pri transportu ljudi in njihove prtljage stanje povsem drugačno, saj država prek gospodarske zbornice razpiše koncesije za šolske in redne potniške linije in jih razdeli prevoznikom po ustreznem ključu ali po izpolnjevanju zahtevanih kriterijev. Določen je postopek izvedbe transporta potnikov in dosežena cena za opravljeno storitev, kar za transport blaga ni mogoče uporabiti, saj je transport blaga prepuščen trgu ponudbe in povpraševanja. Ugotovitve v raziskovalnem procesu so bile podlaga za iskanje novih gradnikov in pripravo sodobne paradigme, ki bi omogočila izdelavo ustreznega modela. Ocenjujemo, da bi bilo splošno sprejet in potrjen model mogoče ponuditi vsem udeležencem v transportu v obliki predpisa, ustrezne edukacije ali kot model uspešne transportne prakse. Država bi lahko prek gospodarske in obrtne zbornice zagotovila enake možnosti medorganizacijskega obvladovanja logističnih procesov v transportu in v ta namen pripravila lokacijsko podlago za izvajanje logistične dejavnosti. Država to lahko naredi z državnim prostorskim načrtom, s katerim bi v prostor (podobno kot Luka Koper) umestila logistične centre, ki bi omogočili obvladovanje logističnih procesov in zagotovili vsaj približno enake možnosti vsem udeležencem v transportni dejavnosti. Slovenija bi lahko delovala kot enotna logistična platforma, kar ji nedvomno omogoča njena geografska in prostorska umeščenost. Ugotovitev neurejenega stanja je ustrezna podlaga za reorganizacijo in porazdelitev transportnega območja ter za ustanovitev organizacije ali združenja, ki bi skrbelo za enotno medorganizacijsko obvladovanje logističnih procesov. Statistična, faktorska in regresijska analiza pridobljenih podatkov so dale dovolj podlage in argumentov za pripravo nove paradigme, ki bi rabila kot vodilo podjetjem, gospodarskim družbam in posameznikom v medorganizacijskem obvladovanju logističnih procesov. Model medorganizacijskega obvladovanja logističnih procesov je prispevek znanosti, ki bo poskušal vsaj delno urediti stanje na tem področju. Zavedamo se, da je to dolgotrajen in nenehno spreminjajoč se proces, vendar smo prepričani, da je skrajni čas, da vsaj modelno poskusimo pomagati udeležencem v transportu.
Keywords: medorganizacijsko povezovanje, obvladovanje logističnih procesov, logistika, model, človeški viri, medsebojna komunikacija, medsebojno zaupanje, paradigma
Published: 28.07.2021; Views: 957; Downloads: 61
.pdf Fulltext (3,30 MB)

292.
Zadovoljstvo pacientov v zobozdravstvu kot sociomedicinski fenomen
Sanja Lucija Pečnik, 2013

Abstract: V doktorski disertaciji z naslovom »Zadovoljstvo pacientov v zobozdravstvu kot sociomedicinski fenomen« obravnavamo zaznave pacientov v zvezi z zobozdravstveno oskrbo in ugotavljamo, kateri izmed preučevanih dejavnikov ima odločujoč vpliv na zadovoljstvo stomatoloških pacientov. Podrobno evalviramo, kako pacienti ocenjujejo zadovoljujočo zobozdravstveno oskrbo in čemu dajejo največji pomen. Zanima nas, ali je zanje ključna zobozdravnikova strokovnost, njegova osebnost ali zobozdravniška organiziranost. Hkrati ugotavljamo, kako na raven njihovega zadovoljstva in na razbremenitev strahu pred zobozdravniškimi posegi vplivata vljudnost in ustrezna komunikacija zobozdravnika. Nadalje analiziramo vpliv stroškov za zobozdravstveno oskrbo na raven zadovoljstva uporabnikov in iščemo odgovor na vprašanje, ali obstaja povezava med vrsto zobozdravstvenih težav, zaradi katerih pacienti sploh iščejo pomoč zobozdravnika in njihovo oceno zadovoljstva z zobozdravstvom. Ugotavljamo tudi, kakšno je zadovoljstvo anketirancev glede na tip izvajalca zobozdravstvenih storitev (javno zobozdravstvo v zdravstvenih domovih, javno zobozdravstvo s koncesijo in čisto zasebništvo oziroma samoplačniško zobozdravstvo) približno dvajset let po uvedbi privatizacije na področju zobozdravstva. Merski instrumenti, ki smo jih uporabili, so mednarodni, standardizirani vprašalniki o zadovoljstvu ter so specifični za zobozdravstveno področje in omogočajo primerljivost aktualnosti spoznanj o naravi in dejavnikih, ki vplivajo na raven zadovoljstva pacientov z zobozdravstvom. Na podlagi analize dejavnikov, ki so se izkazali kot pomembnejši dejavniki za zadovoljstvo in na podlagi preverjene kolinearnosti smo izdelali model, ki je zajemal tako vidike profesionalnosti in sposobnosti zaposlenih, tehnično dovršenost in opremljenost, odnos zaposlenih, upoštevaje prijaznost, uslužnost individualno pozornost, razlago postopkov, dostopnost, komunikacijo, prilagodljivost, odzivnost, zanesljivost, zaupanje, ugled in kredibilnost kot tudi vpliv okolja in izkušenj z drugimi ponudniki. Rezultati kažejo, da so s skupno oceno zadovoljstva v zadnjih dvanajstih mesecih najmočneje pozitivno korelirale strokovnost zobozdravnikov, sočutnost, čas, ki ga namenijo pacientom, razlaga postopkov zdravljenja, prijazno vzdušje in odprava bolečin oziroma brezbolečinsko delo. Negativno pa so vplivali dostopnost zobozdravnika zunaj delovnega časa, seznanjenost z zadnjimi kliničnimi dosežki ter izobrazba anketirancev. Rezultati, ki so nas najbolj presenetili, se nanašajo na zadovoljstvo anketirancev z različnimi tipi izvajalcev zobozdravniških storitev približno dvajset let po uvedbi privatizacije v zdravstvu. V nasprotju z do zdaj narejenimi študijami smo namreč ugotovili, da so anketiranci najbolj zadovoljni z zobozdravniki v zdravstvenih domovih, sledijo pa jim samoplačniški zobozdravniki oziroma koncesionarji, med katerimi ni bilo pomembnih razlik.
Keywords: storitve, komunikacija, strah, zadovoljstvo, zobozdravstvo, zdravstvena dejavnost, zobozdravstvena dejavnost, zobozdravnikova strokovnost, osebnost
Published: 28.07.2021; Views: 1003; Downloads: 69
.pdf Fulltext (2,03 MB)

293.
Vpliv notranjega dialoga na agresivno vožnjo voznikov avtomobilov
Primož Rakovec, 2018

Abstract: Namen doktorske disertacije je ugotoviti, kako sta povezana notranji dialog in agresivna vožnja. Predpostavili smo, da: (1) se voznik v času vožnje zaveda notranjega dialoga, (2) bo notranji dialog agresivnega voznika negativen, (3) da negativen notranji dialog povečuje agresivno vožnjo voznikov avtomobilov. Z namenom odgovoriti na zastavljeno vprašanje in preveriti predpostavke v disertaciji opišemo različne teorije agresivnega vedenja in notranjega dialoga, dejavnike vpliva in razlike v pojavnosti obeh konstruktov. V nadaljevanju notranji dialog in agresivno vožnjo povežemo in predstavimo v teoretičnem modelu vpliva notranjega dialoga na agresivno vožnjo. Povezanost notranjega dialoga in agresivne vožnje preverimo tudi s pomočjo raziskave na vzorcu populacije 727 slovenskih voznic in voznikov. V raziskavo, ki združuje kvantitativne in kvalitativne metode, smo vključili tudi eksperiment z uporabo simulatorja vožnje in polstrukturirani intervju. Namen slednjega je bil pridobiti še bolj poglobljen opis notranje izkušnje voznika v času vožnje. Izsledki raziskave pokažejo, da se voznice in vozniki v veliki meri zavedajo notranjega dialoga v času vožnje, da notranji dialog sovpliva na pojav agresivne vožnje, ter da je notranji dialog agresivnih voznikov negativen. Hkrati se potrdi tudi prisotnost drugih funkcij notranjega dialoga (samo-ocenjevanje, samousmerjanje, samonadzor …), ki prav tako vplivajo na način vožnje in ostala vedenja v času vožnje.
Keywords: varnost v prometu, vedenje, agresivna vožnja, notranji dialog, eksperiment, disertacije
Published: 28.07.2021; Views: 1094; Downloads: 104
.pdf Fulltext (2,76 MB)

294.
Mednarodna razširjenost joge kot manifestacija globalnega trenda individualizacije
Marjan Krajnik, 2016

Abstract: V doktorski disertaciji predstavljamo procese in mehanizme, ki v kontekstu strukturne in akterske dimenzije globalnega trenda individualizacije prispevajo k mednarodni širitvi joge. Omenjene procese in mehanizme prikazujemo v obliki konceptualnega okvira, s katerim smo operacionalizirali ključne koncepte in ideje proučevanega fenomena. Za verifikacijo konceptualnega okvira smo oblikovali pet raziskovalnih hipotez. Podatke in informacije, s katerimi smo testirali omenjene hipoteze, smo zbrali s spletno anketo in poglobljenimi intervjuji. Za izvedbo spletne ankete smo oblikovali študijsko populacijo, za poglobljene intervjuje pa namenski vzorec dobro obveščenih posameznikov. V kulturno-geografskem smislu smo se z raziskavo omejili na področje Slovenije, Italije in Avstrije. Iz izidov statistične analize, usmerjene kvalitativne analize vsebine in testiranja raziskovalnih hipotez smo ugotovili, da ključne elemente proučevanega fenomena predstavljajo: (1) strukturna dimenzija individualizacije, oziroma institucionalno okolje, mediji in družbene mreže, (2) akterska dimenzija individualizacije, oziroma preplet refleksivnega mišljenja, znanja, izobrazbe in veščin na ravni posameznika, (3) kvantitativna širitev joge, oziroma rast števila vadečih, rast trga storitev in izdelkov povezanih z jogo ter zavzemanje dodatnega družbenega prostora, (4) kvalitativna širitev joge, oziroma spremembe v trializmu telo-um-duh, refleksivnih identitetah in življenjskih poteh vadečih.
Keywords: joga, mednarodna širitev joge, globalni trendi, individualizacija, življenjske poti, refleksivne identitete, dinamični model telo-um-duh, disertacije
Published: 28.07.2021; Views: 708; Downloads: 61
.pdf Fulltext (8,35 MB)

295.
Vpliv socialnega kapitala na regionalno inovacijsko zmogljivost
Maja Gojkovič, 2016

Abstract: Sodobne študije, ki proučujejo razvojno, pa tudi ekonomsko učinkovitost različnih sistemov in okolij, kot so regije, ob diskusiji, kaj določa razvojno uspešnost, razvijajo tudi smernice za podporna okolja ter metodologije za identifikacijo in spodbujanje človeškega kapitala, intelektualnega kapitala, socialnega kapitala in drugih dejavnikov. Socialni kapital je pri tem velikokrat obravnavan samostojno ter predstavlja posebno obliko družbene moči znotraj proučevanja sociokulturnih dejavnikov razvojne uspešnosti in dejavnikov spodbujanja konkurenčnosti. Pričujoča doktorska disertacija pojem socialnega kapitala postavlja v okvir regionalne inovacijske zmogljivosti, pri tem ugotavlja umeščenost, vrednost in pomen socialnega kapitala za doseganje inovativnega preboja na eni strani ter na drugi strani ponuja strukturirano obravnavo elementov in komponent pojma inovacijske zmogljivosti v regionalnem kontekstu. Identifikacija pojmov s statistično zadostno, preverljivo determinanto socialnega kapitala in determinanto inovacijske zmogljivosti z razvojem novih metodologij oziroma reinterpretacijo obstoječih, je ključni in najbolj kompleksni del naloge. Ob ugotovitvi smiselnosti povezovanja in vzročno-posledične korelacije določilnic obeh pojmov je mogoče tudi ugotavljanje pogojenosti inovacijske zmogljivosti s koncentracijo socialnega kapitala v izbrani regiji. Tako doktorska disertacija preizkusi pozitivni in negativni vpliv povezovalne, premostitvene in združevalne oblike socialnega kapitala na segmente inovacijske zmogljivosti, kot so prenos in dostopnost tihega znanja, povezovanje gospodarstva z akademsko sfero, pretok in ustvarjanje delovnih mest ter absorpcijsko zmogljivost in odprtost relevantnih deležnikov, kar sicer velja za kreativna, učeča se okolja. Skozi temeljit teoretični premislek ter kombinacijo kvantitativne in kvalitativne analize na nacionalni ravni in ravni slovenskih kohezijskih regij smo v pričujoči doktorski disertaciji podali argumente o nedvomni povezanosti ravni socialnega kapitala z inovacijsko zmogljivostjo nekega območja. Doktorska disertacija ob povezovanju pojmov socialnega kapitala in regionalne inovacijske zmogljivosti ponuja tudi kritični premislek o celovitem modelu in indikatorjih razvojne uspešnosti ter ponudi tudi smernice za aplikativni razvojni model kot skupek dolgoročno usmerjenih in ustrezno raziskovalno-analitično podprtih nacionalnih strategij, iz njih izhajajočega interdisciplinarnega, medresorskega oblikovanja mrežnih organizacij in povezav, pri čemer se dotakne tudi vprašanja nujnosti in pomembnosti obstoja podpornih institucij. Inovativni preboj je skupek več dejavnikov, katerih optimalnega prepletanja in delovanja zagotovo ne moremo doseči zgolj s strukturiranjem formalnih upravljavskih in administrativnih okvirjev, niti ne zgolj z osredotočenostjo na socialni kapital – ta mora nastajati, se krepiti in uporabljati ob drugih pogojih in dejavnikih.
Keywords: socialni kapital, inovacije, regije, inovacijske zmogljivosti, inovacijsko okolje, razvojni modeli, disertacije
Published: 28.07.2021; Views: 736; Downloads: 47
.pdf Fulltext (2,99 MB)

296.
Avtonomnost občin in medobčinsko povezovanje z namenom regionalnega razvoja
Franci Žohar, 2016

Abstract: Enote lokalne samouprave so v pretežnem delu razvitega sveta razumljene kot nosilci lokalnega razvoja. Sočasno pa temeljna listina s področja lokalne samouprave (Evropska listina lokalne samouprave, Svet Evrope), katere podpisnica je od leta 1995 tudi Slovenija, predvideva visoko stopnjo avtonomije in odgovornosti za razvoj enot lokalne samouprave. Občinam v Sloveniji se nalagajo naloge brez ustreznih finančnih sredstev, s čimer slabi finančno avtonomnost občin in povečuje odvisnost od državnega proračuna. Hkrati pa to posledično pomeni, da se nekatere naloge slabo opravljajo in izvajajo. Prav tako slovenske občine nimajo ustreznega lastnega izvirnega finančnega vira, zato se nam pojavlja dvojni vpliv na povečevanje centralizacije in zmanjšanja avtonomnosti občin, več nalog in enako ali manj sredstev. Z vsem naštetim se krepi centralizem in zmanjšuje avtonomnost občin. Glede na navedeno dejstvo smo želeli preveriti, ali medobčinsko povezovanje in sodelovanje lahko zmanjša navedene učinke oziroma ali lahko krepitev medobčinskega povezovanja in sodelovanja postopno zmanjšuje centralizem ter sočasno povečuje finančno in dejansko avtonomnost občin. Sočasno smo preverili, ali je na konkretnem primeru Slovenije možno preko medobčinskega sodelovanja postopno pričeti graditi vsebinske osnove za kasnejšo ustanovitev pokrajin. V sklopu naloge smo potrdili postavljeni hipotezi, da sta lokalna samouprava in upravna organizacija na nižji ravni neracionalno in neučinkovito organizirani in da medobčinsko povezovanje in sodelovanje zmanjšuje centralizem ter povečuje avtonomnost občin. Dodali smo dve hipotezi, s katerima smo pričakovali potrditev soglasij, da je v okviru medobčinskega povezovanja in sodelovanja lažje in učinkoviteje zagotavljati kadre in izvajanje nekaterih nalog, ter da bi regije povzročile oblikovanje središč v Sloveniji, ki bi potencialno postali centri resursov v Sloveniji. Navedeni hipotezi na podlagi statistične analize anketnih vprašalnikov nista dobili potrditve, kar pomeni, da na področjih, ki jih izpostavljata navedeni hipotezi, ni soglasja oziroma prevladuje nestrinjanje. Najbližje soglasju izmed navedenih dodatnih hipotez je hipoteza, ki pravi, da je v okviru medobčinskega povezovanja in sodelovanja lažje in učinkoviteje zagotavljati kadre in izvajanje nekaterih nalog, kar lahko kaže na pomembne premike. Področje, ki ga obravnava naslednja hipoteza, pa je še vedno sredi šibkega spreminjanja v smeri oblikovanja manjših subregij in postopnega izgrajevanja vsebinskih, družbenih in socioloških, kot tudi ekonomskih temeljev za ustanovitev pokrajin.
Keywords: občine, upravna organiziranost, medobčinsko povezovanje, medobčinsko sodelovanje, reorganizacija, enakomernejši regionalni razvoj, Slovenija, avtonomija, disertacije
Published: 28.07.2021; Views: 1083; Downloads: 72
.pdf Fulltext (6,57 MB)

297.
PSG (psiho-socialni genom), sončno znamenje natalnega horoskopa kot podlaga za promocijo v virtualnih omrežjih
Egon Prijon, 2017

Abstract: Ciljani promocijski ukrepi na socialnih, družbenih omrežjih so utemeljeni na napovedovanju odziva posameznikov na produkte. Približke odzivov posameznikov na produkte lahko promotor napove na primer tako, da produkte opiše z značilnimi lastnostmi in opise pošilja posameznikom, ki so prisotni na družbenih omrežjih, posameznika spodbuja k akciji in opazuje njegovo odzivnost in na osnovi odziva sklepa o nagnjenosti posameznika do produkta. Lastnosti produkta, ki izpolnjujejo pričakovanje posameznika, ustvarijo pogoje, da se posameznik odloči za produkt. Posameznike razvrščamo v značilne skupine na podlagi podobnega vedenja ali lastnosti, kjer za opise produktov uporabimo opise vedenja posameznikov, opisanih z značilnimi atributi posameznikov, razvrščenih v dvanajst značilnih skupin sončnoznamenjske paradigme, ciklične vrste, v kateri so posamezniki razvrščeni po datumih rojstva. Posamezniki v značilni skupini izvajajo karakterističen dialog na podlagi uporabe idiolekta, značilnega za skupine. Promotor v dialogu oblikuje semantično informacijo o produktu, jo posreduje posamezniku. Produkti in posamezniki so objekti in so ontološko urejeni. Atributi so komponente ekspresivnosti idiolekta. Frazne komponente, komponente ekspresivnosti smo v doktorski disertaciji uporabili za dialog na družbenih omrežjih in opazovali nagnjenost posameznika do produkta. Posameznika, pripadnega značilni skupini, lahko opišemo tudi z demografskim, geografskim, s sociografskim in psihografskim faktorjem, ki so nominalne spremenljivke, s katerimi lahko opišemo tako lastnosti kot tudi vedenje posameznika do produkta. Promotor podatke o posamezniku uporabi za analiziranje odzivnosti posameznika na produkt in oceni nagnjenost posameznika do produkta. Preverjali smo, s kolikšno verjetnostjo uporaba atributov značilnih skupin sončnoznamenjske paradigme učinkuje na izid nagnjenosti posameznika do produkta. Zanimalo nas je, ali informacija o produktu, podana z značilnimi atributi, proizvede tak odnos, da se vzpostavi med objektoma nagnjenost, po kateri se posameznik odziva na opis produkta skladno s pričakovanim vedenjem.
Keywords: idiosinkratične skupine, družbena omrežja, sončno znamenje, idiolekt, ontologija, ciljni marketing, semantika, disertacije
Published: 28.07.2021; Views: 743; Downloads: 7
.pdf Fulltext (52,00 MB)

298.
Diplomanti na prehodu iz izobraževanja v zaposlitev v času družbene krize
Darka Podmenik, 2012

Abstract: V zadnjih dveh desetletjih se je pomembno povečala izobraženost prebivalcev evropskih držav, še posebej mladih, zmanjšala pa so se jamstva, da višja izobrazba zagotavlja boljše zaposlitve. Za ustrezno zaposlitev postajajo vse bolj pomembna neformalno pridobljena znanja in veščine ter sposobnost nadgrajevanja formalnih zanj. Te nove zahteve še posebej prizadenejo populacijo mladih iskalcev prve zaposlitve, v času ekonomske krize pa vse bolj tudi tiste z najvišjimi stopnjami izobrazbe. Poglavitni namen doktorskega dela je iskanje odgovora na vprašanje, ali je mogoče zmanjšati negotovost zaposlitvenih izidov za mlade z visokošolsko izobrazbo. In to s samo-vlaganji v (dodatno) izobraževanje, informiranje, mreženje, tj. vlaganji v individualni človeški in socialni kapital. V središču proučevanja so prehodi mladih (diplomantov) iz izobraževanja v zaposlitev in to na dveh ravneh: evropski in slovenski. S sekundarno analizo podatkov evropskih raziskav o prehodu diplomantov v zaposlitev ugotavljamo katere vrste in oblike vlaganj v človeški in socialni kapital in katere kompetence, pridobljene med študijem, pomembno vplivajo na zaposlitvene izide po diplomi. Izsledki sekundarne analize kažejo, da le povsem določene vrste in oblike vlaganj v človeški kapital ter določene kompetence pozitivno vplivajo na hitrejšo in uspešnejšo zaposlitev po diplomi. Za zelo pomembne so se namreč pokazale razlike med proučevanimi evropskimi državami, ki ovirajo izpeljavo splošnih zaključkov. S časovno primerjalno študijo slovenskih študentov višjih letnikov študijskih smeri po katerih že več let ni povpraševanja na trgu dela ugotavljamo porast njihovih vlaganj v človeški in socialni kapital v času ekonomske krize. Rezultati študije so pokazali, da proučevani študentje na splošno niso povečali svojih vlaganj v človeški kapital. Povečali tudi niso vlaganj v individualni socialni kapital. So pa uporabili socialni kapital, ki so ga imeli na razpolago, za pridobitev nekaterih kompetenc, ki lahko izboljšajo njihov položaj na trgu dela po končani diplomi.
Published: 28.07.2021; Views: 764; Downloads: 101
.pdf Fulltext (1,95 MB)

299.
Socialni kapital kot dejavnik uspešnosti turističnih asociacij v Sloveniji
Cvetko Križan, 2012

Abstract: Podjetniške asociacije v turizmu predstavljajo stičišče mnogih deležnikov, ki imajo različen vpliv na razvoj dejavnosti. Le uspešne asociacije lahko postanejo pomemben dejavnik pri doseganju zastavljenih ciljev, tako turističnega gospodarstva kot posameznih organizacij – članic asociacij. Podjetja se združujejo v asociacije z izraženim poslovnim interesom in namenom doseganja koristi. Vsekakor so odnosi med deležniki, ki sodelujejo ključnega pomena pri doseganju zastavljenih ciljev. V odnosih se ustvarja socialni kapital, ki omogoča, da akterji sodelujejo ter izmenjujejo znanje in izkušnje v skupno korist. Glede na neenotno definicijo socialnega kapitala ter na specifičnost delovanja asociacije smo upoštevali vse morebitne predpostavke in dileme, ki se pojavljajo tako pri definiciji, kot pri merjenju socialnega kapitala. Skladno s splošno definicijo velja, da je organizacija uspešna, v kolikor je dosegla zastavljene cilje. Vendar doseženi ali delno doseženi cilji niso dovolj, da lahko organizacijo opredelimo kot uspešno. Potrebno je tudi, da asociacija kot gospodarska organizacija stabilno posluje, da so člani zadovoljni z delovanjem ter da obstoja interes nečlanov postati člani. V pričujoči disertaciji smo na podlagi utemeljenih ugotovitev dokazali, da je za uspešnost specifične organizacije, kar asociacija dejansko je, socialni kapital ključnega pomena. Preučevali smo asociacije na področju turizma v Sloveniji, ki združujejo gospodarske organizacije z izraženim poslovnim interesom. Na podlagi podatkov, pridobljenih s poglobljenimi pol strukturiranimi intervjuji, opravljenimi s kvalificiranimi respondenti izbranih asociacij ter na podlagi kvalitativne, kvantitativne in primerjalne analize smo odgovorili na vprašanje, ali socialni kapital vpliva na uspešnost asociacij ter katere so tiste dimenzije socialnega kapitala, ki imajo odločilen vpliv ter jih je zato potrebno razvijati z namenom povečanje uspešnosti. Nismo pa se omejili samo na socialni kapital kot vzrok neuspešnosti, poiskali smo tudi ostale vzroke neuspešnosti ter ugotovili vpliv socialnega kapitala in njegovih dimenzij na te vzroke neuspešnosti. Ugotavljali pa smo tudi, kako uspešnost vpliva na socialni kapital asociacije.
Keywords: socialni kapital, uspešnost, asociacija, turizem, analiza z matičnim pristopom, analiza mehkih množic
Published: 28.07.2021; Views: 869; Downloads: 39
.pdf Fulltext (1,84 MB)

300.
Moralno podjetje
Bogdan Jugovič, 2013

Abstract: Tezo, da se etično v poslu splača, smo poskusili verificirati tako, da smo najprejizpeljali definicijo moralnega podjetja,nato pa razvili metodo in kazalnike za vrednotenje moralnosti dejanj podjetij glede na družbeno okolje, v katerem delujejo. Javni izbor najboljših podjetij po spletu ekonomskih in drugih kriterijev v definiranem družbenem okolju smo nato preverili tako, da smo po razviti metodi ugotavljali stopnje njihove usklajenosti z moralnimi normami družbenega okolja. Kot gradivo za moralno presojo smo uporabiliobjave in poročila o dejanjih podjetij v medijih. Kot podlago za vrednotenje dejanj smo uporabilivečinsko sredinsko družbenopresojo in večinska stališča omoralnosti,običajna v družbenem okolju, v katerem podjetje deluje. Družbeno okolje Republike Slovenije vsebuje nekaj posebnosti, ki vplivajo na večinska stališča pri presoji moralnosti dejanj. Pri analizi javnega izbora najboljših in največjih slovenskih podjetij smo zasledili dodatno nekatere posebnosti, ki vplivajo na uspešnost poslovanja in ki so se odrazile tudi v kazalnikih moralnega vrednotenja dejanj najbolj uspešnih podjetij. Teza, da so poslovno najboljša podjetja tudi najbolj poravnana z družbeno moralo in da gre moralno zavednim podjetjem v poslu bolje kot tekmecem, ni potrjena v celoti. Tržne razmere imajo glavni vpliv na uspešnost poslovanja. Pomembneso tudi urejenost trga,prisotnost monopolnih elementovin zunanja – državna ali naddržavna – regulacija. Moralnost je tu le eden dodatnih elementov v poslovanju, a ne toliko bistven za poslovni obstoj.Pri izenačenih drugih pogojih med tekmeci na trgu pa preseganje standardov in izkazano moralno zavedno poslovanje skupaj lahko pomenita tisto prednost, ki pritrdi tezi, da se etično v poslu splača.
Keywords: poslovna etika, moralno podjetje, merjenje moralnih dejanj, Slovenija
Published: 28.07.2021; Views: 738; Downloads: 48
.pdf Fulltext (7,16 MB)

Search done in 0 sec.
Back to top