291. Sodobna paradigma medorganizacijskega obvladovanja logističnih procesovSašo Murtič, 2012 Abstract: Medorganizacijsko obvladovanje logističnih procesov v transportu je kompleksna in zahtevna
naloga, ki od udeležencev v procesu izvajanja logističnih postopkov transporta zahteva
specifična znanja, sposobnosti ter poslovne spretnosti. Obseg in vrsta logističnih procesov,
vezanih na transportno dejavnost, je tako širok in zahteven, da smo se v nalogi omejili le na
obravnavo logističnih procesov v cestnem transportu in vanj vključili organizacijo transporta,
povezano s špedicijo in dejavnostmi, ki so nujne za izvedbo transporta. Delno in le teoretično
smo se naslonili na dejavnosti skladišča, postopke nakladanja, prekladanja tovora,
zavarovanja tovora ter nekatere druge ožje vrste logističnih procesov, ki so vezani za
transport. Vsi ti postopki imajo časovno in prostorsko dimenzijo in zahtevajo sposobnost
organizirati delo, poznavanje medorganizacijskih postopkov in povezav, poznavanje in
obvladovanje tujih jezikov, domače in tuje kulture ter poslovnih običajev, poznavanje pravnih
in drugih predpisov ter vrste drugih spretnosti, potrebnih za uspešno medorganizacijsko
obvladovanje logističnih procesov. Gre za logistične aktivnosti, ki tvorijo skupek natančno
načrtovanih, med seboj koordiniranih, reguliranih in kontroliranih storitvenih aktivnosti, ki
povezujejo vse postopke transporta, od pošiljatelja tovora do prejemnika tovora, z že vnaprej
določenim ciljem, da se logistične procese opravi z minimalnimi vloženimi sredstvi ter da se z
minimalnim potencialom maksimalno zadovoljijo zahteve naročnika.
Podatke za preverjanje, analiziranje in pridobivanje odgovorov na vprašanja, povezana s
transportom, smo z neposrednimi stiki in anketno raziskavo pridobili pri podjetjih,
gospodarskih družbah in posameznikih (transportnih organizacijah), ki jim je transport
osnovna dejavnost. Znanstvena, strokovna in druga razpoložljiva literatura je bila v pomoč za
pripravo anketnega vprašalnika. Naša naloga je bila ugotoviti, ali v Sloveniji obstaja enoten
model medorganizacijskega obvladovanja logističnih procesov v transportni dejavnosti. Žal
so pridobljeni podatki dali relevantne dokaze, da transportne organizacije v Sloveniji nimajo
izdelanega modela enotnega obvladovanja logističnih procesov. Zato smo z raziskavo in
pregledom znanstvene literature, s pregledom dostopnega gradiva podjetij, gospodarskih
družb in posameznikov, ki se ukvarjajo z organizacijo transporta in izvajanjem logističnih
procesov, s pregledom predpisov in posameznih pogodb ter z anketno raziskavo poskušali
dognati stanje medorganizacijskega obvladovanja logističnih procesov in na podlagi tega
poiskati možnosti za pripravo ustreznega modela, ki bi transportne organizacije povezal in
omogočil enotno medorganizacijsko obvladovanje logističnih procesov.
Za ugotavljanje dejanskega stanja in preverjanje ustreznosti pridobljenih podatkov smo
postavili šest hipotez, ki so bile podlaga za pripravo anketnih vprašanj. Pripravljen anketni
vprašalnik smo po elektronski in klasični pošti pošiljali transportnim organizacijam
(podjetjem, gospodarskim družbam in posameznikom), ki jim je transport osnovna dejavnost.
Odgovore smo prejemali enako. Število prejetih izpolnjenih anketnih vprašalnikov je bilo
zadostno za analizo in preučitev organizacijskega stanja v transportu.
Iz pridobljenega gradiva ter kvantitativne, faktorske in regresijske analize smo spoznali , da
so bile hipoteze pravilno postavljene, rezultati raziskave pa so potrdili našo predpostavko, da
v Sloveniji ne obstaja ustrezen model medorganizacijskega obvladovanja logističnih procesov
v transportu.
Ugotovili smo, da je pri transportu ljudi in njihove prtljage stanje povsem drugačno, saj
država prek gospodarske zbornice razpiše koncesije za šolske in redne potniške linije in jih
razdeli prevoznikom po ustreznem ključu ali po izpolnjevanju zahtevanih kriterijev. Določen
je postopek izvedbe transporta potnikov in dosežena cena za opravljeno storitev, kar za
transport blaga ni mogoče uporabiti, saj je transport blaga prepuščen trgu ponudbe in
povpraševanja.
Ugotovitve v raziskovalnem procesu so bile podlaga za iskanje novih gradnikov in pripravo
sodobne paradigme, ki bi omogočila izdelavo ustreznega modela. Ocenjujemo, da bi bilo
splošno sprejet in potrjen model mogoče ponuditi vsem udeležencem v transportu v obliki
predpisa, ustrezne edukacije ali kot model uspešne transportne prakse. Država bi lahko prek
gospodarske in obrtne zbornice zagotovila enake možnosti medorganizacijskega obvladovanja
logističnih procesov v transportu in v ta namen pripravila lokacijsko podlago za izvajanje
logistične dejavnosti. Država to lahko naredi z državnim prostorskim načrtom, s katerim bi v
prostor (podobno kot Luka Koper) umestila logistične centre, ki bi omogočili obvladovanje
logističnih procesov in zagotovili vsaj približno enake možnosti vsem udeležencem v
transportni dejavnosti. Slovenija bi lahko delovala kot enotna logistična platforma, kar ji
nedvomno omogoča njena geografska in prostorska umeščenost.
Ugotovitev neurejenega stanja je ustrezna podlaga za reorganizacijo in porazdelitev
transportnega območja ter za ustanovitev organizacije ali združenja, ki bi skrbelo za enotno
medorganizacijsko obvladovanje logističnih procesov. Statistična, faktorska in regresijska
analiza pridobljenih podatkov so dale dovolj podlage in argumentov za pripravo nove
paradigme, ki bi rabila kot vodilo podjetjem, gospodarskim družbam in posameznikom v
medorganizacijskem obvladovanju logističnih procesov. Model medorganizacijskega
obvladovanja logističnih procesov je prispevek znanosti, ki bo poskušal vsaj delno urediti
stanje na tem področju. Zavedamo se, da je to dolgotrajen in nenehno spreminjajoč se proces,
vendar smo prepričani, da je skrajni čas, da vsaj modelno poskusimo pomagati udeležencem v
transportu. Keywords: medorganizacijsko povezovanje, obvladovanje logističnih procesov, logistika, model, človeški viri, medsebojna komunikacija, medsebojno zaupanje, paradigma Published: 28.07.2021; Views: 957; Downloads: 61 Fulltext (3,30 MB) |
292. Zadovoljstvo pacientov v zobozdravstvu kot sociomedicinski fenomenSanja Lucija Pečnik, 2013 Abstract: V doktorski disertaciji z naslovom »Zadovoljstvo pacientov v zobozdravstvu kot
sociomedicinski fenomen« obravnavamo zaznave pacientov v zvezi z zobozdravstveno
oskrbo in ugotavljamo, kateri izmed preučevanih dejavnikov ima odločujoč vpliv na
zadovoljstvo stomatoloških pacientov. Podrobno evalviramo, kako pacienti ocenjujejo
zadovoljujočo zobozdravstveno oskrbo in čemu dajejo največji pomen. Zanima nas, ali je
zanje ključna zobozdravnikova strokovnost, njegova osebnost ali zobozdravniška
organiziranost. Hkrati ugotavljamo, kako na raven njihovega zadovoljstva in na
razbremenitev strahu pred zobozdravniškimi posegi vplivata vljudnost in ustrezna
komunikacija zobozdravnika.
Nadalje analiziramo vpliv stroškov za zobozdravstveno oskrbo na raven zadovoljstva
uporabnikov in iščemo odgovor na vprašanje, ali obstaja povezava med vrsto
zobozdravstvenih težav, zaradi katerih pacienti sploh iščejo pomoč zobozdravnika in njihovo
oceno zadovoljstva z zobozdravstvom.
Ugotavljamo tudi, kakšno je zadovoljstvo anketirancev glede na tip izvajalca
zobozdravstvenih storitev (javno zobozdravstvo v zdravstvenih domovih, javno
zobozdravstvo s koncesijo in čisto zasebništvo oziroma samoplačniško zobozdravstvo)
približno dvajset let po uvedbi privatizacije na področju zobozdravstva.
Merski instrumenti, ki smo jih uporabili, so mednarodni, standardizirani vprašalniki o
zadovoljstvu ter so specifični za zobozdravstveno področje in omogočajo primerljivost
aktualnosti spoznanj o naravi in dejavnikih, ki vplivajo na raven zadovoljstva pacientov z
zobozdravstvom.
Na podlagi analize dejavnikov, ki so se izkazali kot pomembnejši dejavniki za zadovoljstvo in
na podlagi preverjene kolinearnosti smo izdelali model, ki je zajemal tako vidike
profesionalnosti in sposobnosti zaposlenih, tehnično dovršenost in opremljenost, odnos
zaposlenih, upoštevaje prijaznost, uslužnost individualno pozornost, razlago postopkov,
dostopnost, komunikacijo, prilagodljivost, odzivnost, zanesljivost, zaupanje, ugled in
kredibilnost kot tudi vpliv okolja in izkušenj z drugimi ponudniki. Rezultati kažejo, da so s
skupno oceno zadovoljstva v zadnjih dvanajstih mesecih najmočneje pozitivno korelirale
strokovnost zobozdravnikov, sočutnost, čas, ki ga namenijo pacientom, razlaga postopkov
zdravljenja, prijazno vzdušje in odprava bolečin oziroma brezbolečinsko delo. Negativno pa
so vplivali dostopnost zobozdravnika zunaj delovnega časa, seznanjenost z zadnjimi
kliničnimi dosežki ter izobrazba anketirancev.
Rezultati, ki so nas najbolj presenetili, se nanašajo na zadovoljstvo anketirancev z različnimi
tipi izvajalcev zobozdravniških storitev približno dvajset let po uvedbi privatizacije v
zdravstvu. V nasprotju z do zdaj narejenimi študijami smo namreč ugotovili, da so anketiranci
najbolj zadovoljni z zobozdravniki v zdravstvenih domovih, sledijo pa jim samoplačniški
zobozdravniki oziroma koncesionarji, med katerimi ni bilo pomembnih razlik. Keywords: storitve, komunikacija, strah, zadovoljstvo, zobozdravstvo, zdravstvena dejavnost, zobozdravstvena dejavnost, zobozdravnikova strokovnost, osebnost Published: 28.07.2021; Views: 1003; Downloads: 69 Fulltext (2,03 MB) |
293. Vpliv notranjega dialoga na agresivno vožnjo voznikov avtomobilovPrimož Rakovec, 2018 Abstract: Namen doktorske disertacije je ugotoviti, kako sta povezana notranji dialog in agresivna vožnja.
Predpostavili smo, da: (1) se voznik v času vožnje zaveda notranjega dialoga, (2) bo notranji
dialog agresivnega voznika negativen, (3) da negativen notranji dialog povečuje agresivno
vožnjo voznikov avtomobilov. Z namenom odgovoriti na zastavljeno vprašanje in preveriti
predpostavke v disertaciji opišemo različne teorije agresivnega vedenja in notranjega dialoga,
dejavnike vpliva in razlike v pojavnosti obeh konstruktov. V nadaljevanju notranji dialog in
agresivno vožnjo povežemo in predstavimo v teoretičnem modelu vpliva notranjega dialoga na
agresivno vožnjo. Povezanost notranjega dialoga in agresivne vožnje preverimo tudi s pomočjo
raziskave na vzorcu populacije 727 slovenskih voznic in voznikov. V raziskavo, ki združuje
kvantitativne in kvalitativne metode, smo vključili tudi eksperiment z uporabo simulatorja
vožnje in polstrukturirani intervju. Namen slednjega je bil pridobiti še bolj poglobljen opis
notranje izkušnje voznika v času vožnje. Izsledki raziskave pokažejo, da se voznice in vozniki
v veliki meri zavedajo notranjega dialoga v času vožnje, da notranji dialog sovpliva na pojav
agresivne vožnje, ter da je notranji dialog agresivnih voznikov negativen. Hkrati se potrdi tudi
prisotnost drugih funkcij notranjega dialoga (samo-ocenjevanje, samousmerjanje, samonadzor
…), ki prav tako vplivajo na način vožnje in ostala vedenja v času vožnje.
Keywords: varnost v prometu, vedenje, agresivna vožnja, notranji dialog, eksperiment, disertacije Published: 28.07.2021; Views: 1094; Downloads: 104 Fulltext (2,76 MB) |
294. Mednarodna razširjenost joge kot manifestacija globalnega trenda individualizacijeMarjan Krajnik, 2016 Abstract: V doktorski disertaciji predstavljamo procese in mehanizme, ki v kontekstu strukturne in
akterske dimenzije globalnega trenda individualizacije prispevajo k mednarodni širitvi joge.
Omenjene procese in mehanizme prikazujemo v obliki konceptualnega okvira, s katerim smo
operacionalizirali ključne koncepte in ideje proučevanega fenomena. Za verifikacijo
konceptualnega okvira smo oblikovali pet raziskovalnih hipotez. Podatke in informacije, s
katerimi smo testirali omenjene hipoteze, smo zbrali s spletno anketo in poglobljenimi
intervjuji. Za izvedbo spletne ankete smo oblikovali študijsko populacijo, za poglobljene
intervjuje pa namenski vzorec dobro obveščenih posameznikov. V kulturno-geografskem
smislu smo se z raziskavo omejili na področje Slovenije, Italije in Avstrije. Iz izidov
statistične analize, usmerjene kvalitativne analize vsebine in testiranja raziskovalnih hipotez
smo ugotovili, da ključne elemente proučevanega fenomena predstavljajo: (1) strukturna
dimenzija individualizacije, oziroma institucionalno okolje, mediji in družbene mreže, (2)
akterska dimenzija individualizacije, oziroma preplet refleksivnega mišljenja, znanja,
izobrazbe in veščin na ravni posameznika, (3) kvantitativna širitev joge, oziroma rast števila
vadečih, rast trga storitev in izdelkov povezanih z jogo ter zavzemanje dodatnega družbenega
prostora, (4) kvalitativna širitev joge, oziroma spremembe v trializmu telo-um-duh,
refleksivnih identitetah in življenjskih poteh vadečih. Keywords: joga, mednarodna širitev joge, globalni trendi, individualizacija, življenjske poti, refleksivne identitete, dinamični model telo-um-duh, disertacije Published: 28.07.2021; Views: 708; Downloads: 61 Fulltext (8,35 MB) |
295. Vpliv socialnega kapitala na regionalno inovacijsko zmogljivostMaja Gojkovič, 2016 Abstract: Sodobne študije, ki proučujejo razvojno, pa tudi ekonomsko učinkovitost različnih
sistemov in okolij, kot so regije, ob diskusiji, kaj določa razvojno uspešnost, razvijajo tudi
smernice za podporna okolja ter metodologije za identifikacijo in spodbujanje človeškega
kapitala, intelektualnega kapitala, socialnega kapitala in drugih dejavnikov. Socialni
kapital je pri tem velikokrat obravnavan samostojno ter predstavlja posebno obliko
družbene moči znotraj proučevanja sociokulturnih dejavnikov razvojne uspešnosti in
dejavnikov spodbujanja konkurenčnosti.
Pričujoča doktorska disertacija pojem socialnega kapitala postavlja v okvir regionalne
inovacijske zmogljivosti, pri tem ugotavlja umeščenost, vrednost in pomen socialnega
kapitala za doseganje inovativnega preboja na eni strani ter na drugi strani ponuja
strukturirano obravnavo elementov in komponent pojma inovacijske zmogljivosti v
regionalnem kontekstu.
Identifikacija pojmov s statistično zadostno, preverljivo determinanto socialnega kapitala
in determinanto inovacijske zmogljivosti z razvojem novih metodologij oziroma
reinterpretacijo obstoječih, je ključni in najbolj kompleksni del naloge. Ob ugotovitvi
smiselnosti povezovanja in vzročno-posledične korelacije določilnic obeh pojmov je
mogoče tudi ugotavljanje pogojenosti inovacijske zmogljivosti s koncentracijo socialnega
kapitala v izbrani regiji. Tako doktorska disertacija preizkusi pozitivni in negativni vpliv
povezovalne, premostitvene in združevalne oblike socialnega kapitala na segmente
inovacijske zmogljivosti, kot so prenos in dostopnost tihega znanja, povezovanje
gospodarstva z akademsko sfero, pretok in ustvarjanje delovnih mest ter absorpcijsko
zmogljivost in odprtost relevantnih deležnikov, kar sicer velja za kreativna, učeča se
okolja.
Skozi temeljit teoretični premislek ter kombinacijo kvantitativne in kvalitativne analize na
nacionalni ravni in ravni slovenskih kohezijskih regij smo v pričujoči doktorski disertaciji
podali argumente o nedvomni povezanosti ravni socialnega kapitala z inovacijsko
zmogljivostjo nekega območja.
Doktorska disertacija ob povezovanju pojmov socialnega kapitala in regionalne
inovacijske zmogljivosti ponuja tudi kritični premislek o celovitem modelu in indikatorjih
razvojne uspešnosti ter ponudi tudi smernice za aplikativni razvojni model kot skupek
dolgoročno usmerjenih in ustrezno raziskovalno-analitično podprtih nacionalnih strategij,
iz njih izhajajočega interdisciplinarnega, medresorskega oblikovanja mrežnih organizacij
in povezav, pri čemer se dotakne tudi vprašanja nujnosti in pomembnosti obstoja
podpornih institucij. Inovativni preboj je skupek več dejavnikov, katerih optimalnega
prepletanja in delovanja zagotovo ne moremo doseči zgolj s strukturiranjem formalnih
upravljavskih in administrativnih okvirjev, niti ne zgolj z osredotočenostjo na socialni
kapital – ta mora nastajati, se krepiti in uporabljati ob drugih pogojih in dejavnikih. Keywords: socialni kapital, inovacije, regije, inovacijske zmogljivosti, inovacijsko okolje, razvojni modeli, disertacije Published: 28.07.2021; Views: 736; Downloads: 47 Fulltext (2,99 MB) |
296. Avtonomnost občin in medobčinsko povezovanje z namenom regionalnega razvojaFranci Žohar, 2016 Abstract: Enote lokalne samouprave so v pretežnem delu razvitega sveta razumljene kot nosilci
lokalnega razvoja. Sočasno pa temeljna listina s področja lokalne samouprave (Evropska
listina lokalne samouprave, Svet Evrope), katere podpisnica je od leta 1995 tudi Slovenija,
predvideva visoko stopnjo avtonomije in odgovornosti za razvoj enot lokalne samouprave.
Občinam v Sloveniji se nalagajo naloge brez ustreznih finančnih sredstev, s čimer slabi
finančno avtonomnost občin in povečuje odvisnost od državnega proračuna. Hkrati pa to
posledično pomeni, da se nekatere naloge slabo opravljajo in izvajajo. Prav tako slovenske
občine nimajo ustreznega lastnega izvirnega finančnega vira, zato se nam pojavlja dvojni
vpliv na povečevanje centralizacije in zmanjšanja avtonomnosti občin, več nalog in enako ali
manj sredstev. Z vsem naštetim se krepi centralizem in zmanjšuje avtonomnost občin. Glede
na navedeno dejstvo smo želeli preveriti, ali medobčinsko povezovanje in sodelovanje lahko
zmanjša navedene učinke oziroma ali lahko krepitev medobčinskega povezovanja in
sodelovanja postopno zmanjšuje centralizem ter sočasno povečuje finančno in dejansko
avtonomnost občin. Sočasno smo preverili, ali je na konkretnem primeru Slovenije možno
preko medobčinskega sodelovanja postopno pričeti graditi vsebinske osnove za kasnejšo
ustanovitev pokrajin.
V sklopu naloge smo potrdili postavljeni hipotezi, da sta lokalna samouprava in upravna
organizacija na nižji ravni neracionalno in neučinkovito organizirani in da medobčinsko
povezovanje in sodelovanje zmanjšuje centralizem ter povečuje avtonomnost občin. Dodali
smo dve hipotezi, s katerima smo pričakovali potrditev soglasij, da je v okviru
medobčinskega povezovanja in sodelovanja lažje in učinkoviteje zagotavljati kadre in
izvajanje nekaterih nalog, ter da bi regije povzročile oblikovanje središč v Sloveniji, ki bi
potencialno postali centri resursov v Sloveniji. Navedeni hipotezi na podlagi statistične
analize anketnih vprašalnikov nista dobili potrditve, kar pomeni, da na področjih, ki jih
izpostavljata navedeni hipotezi, ni soglasja oziroma prevladuje nestrinjanje. Najbližje soglasju
izmed navedenih dodatnih hipotez je hipoteza, ki pravi, da je v okviru medobčinskega
povezovanja in sodelovanja lažje in učinkoviteje zagotavljati kadre in izvajanje nekaterih
nalog, kar lahko kaže na pomembne premike. Področje, ki ga obravnava naslednja hipoteza,
pa je še vedno sredi šibkega spreminjanja v smeri oblikovanja manjših subregij in postopnega
izgrajevanja vsebinskih, družbenih in socioloških, kot tudi ekonomskih temeljev za
ustanovitev pokrajin.
Keywords: občine, upravna organiziranost, medobčinsko povezovanje, medobčinsko sodelovanje, reorganizacija, enakomernejši regionalni razvoj, Slovenija, avtonomija, disertacije Published: 28.07.2021; Views: 1083; Downloads: 72 Fulltext (6,57 MB) |
297. PSG (psiho-socialni genom), sončno znamenje natalnega horoskopa kot podlaga za promocijo v virtualnih omrežjihEgon Prijon, 2017 Abstract: Ciljani promocijski ukrepi na socialnih, družbenih omrežjih so utemeljeni na
napovedovanju odziva posameznikov na produkte. Približke odzivov posameznikov na
produkte lahko promotor napove na primer tako, da produkte opiše z značilnimi lastnostmi
in opise pošilja posameznikom, ki so prisotni na družbenih omrežjih, posameznika
spodbuja k akciji in opazuje njegovo odzivnost in na osnovi odziva sklepa o nagnjenosti
posameznika do produkta. Lastnosti produkta, ki izpolnjujejo pričakovanje posameznika,
ustvarijo pogoje, da se posameznik odloči za produkt.
Posameznike razvrščamo v značilne skupine na podlagi podobnega vedenja ali lastnosti,
kjer za opise produktov uporabimo opise vedenja posameznikov, opisanih z značilnimi
atributi posameznikov, razvrščenih v dvanajst značilnih skupin sončnoznamenjske
paradigme, ciklične vrste, v kateri so posamezniki razvrščeni po datumih rojstva.
Posamezniki v značilni skupini izvajajo karakterističen dialog na podlagi uporabe idiolekta,
značilnega za skupine.
Promotor v dialogu oblikuje semantično informacijo o produktu, jo posreduje posamezniku.
Produkti in posamezniki so objekti in so ontološko urejeni. Atributi so komponente
ekspresivnosti idiolekta. Frazne komponente, komponente ekspresivnosti smo v doktorski
disertaciji uporabili za dialog na družbenih omrežjih in opazovali nagnjenost posameznika
do produkta.
Posameznika, pripadnega značilni skupini, lahko opišemo tudi z demografskim,
geografskim, s sociografskim in psihografskim faktorjem, ki so nominalne spremenljivke,
s katerimi lahko opišemo tako lastnosti kot tudi vedenje posameznika do produkta.
Promotor podatke o posamezniku uporabi za analiziranje odzivnosti posameznika na
produkt in oceni nagnjenost posameznika do produkta.
Preverjali smo, s kolikšno verjetnostjo uporaba atributov značilnih skupin
sončnoznamenjske paradigme učinkuje na izid nagnjenosti posameznika do produkta.
Zanimalo nas je, ali informacija o produktu, podana z značilnimi atributi, proizvede tak
odnos, da se vzpostavi med objektoma nagnjenost, po kateri se posameznik odziva na opis
produkta skladno s pričakovanim vedenjem.
Keywords: idiosinkratične skupine, družbena omrežja, sončno znamenje, idiolekt, ontologija, ciljni marketing, semantika, disertacije Published: 28.07.2021; Views: 743; Downloads: 7 Fulltext (52,00 MB) |
298. Diplomanti na prehodu iz izobraževanja v zaposlitev v času družbene krizeDarka Podmenik, 2012 Abstract: V zadnjih dveh desetletjih se je pomembno povečala izobraženost prebivalcev evropskih
držav, še posebej mladih, zmanjšala pa so se jamstva, da višja izobrazba zagotavlja boljše
zaposlitve. Za ustrezno zaposlitev postajajo vse bolj pomembna neformalno pridobljena
znanja in veščine ter sposobnost nadgrajevanja formalnih zanj. Te nove zahteve še posebej
prizadenejo populacijo mladih iskalcev prve zaposlitve, v času ekonomske krize pa vse bolj
tudi tiste z najvišjimi stopnjami izobrazbe. Poglavitni namen doktorskega dela je iskanje
odgovora na vprašanje, ali je mogoče zmanjšati negotovost zaposlitvenih izidov za mlade z
visokošolsko izobrazbo. In to s samo-vlaganji v (dodatno) izobraževanje, informiranje,
mreženje, tj. vlaganji v individualni človeški in socialni kapital. V središču proučevanja so
prehodi mladih (diplomantov) iz izobraževanja v zaposlitev in to na dveh ravneh: evropski in
slovenski. S sekundarno analizo podatkov evropskih raziskav o prehodu diplomantov v
zaposlitev ugotavljamo katere vrste in oblike vlaganj v človeški in socialni kapital in katere
kompetence, pridobljene med študijem, pomembno vplivajo na zaposlitvene izide po diplomi.
Izsledki sekundarne analize kažejo, da le povsem določene vrste in oblike vlaganj v človeški
kapital ter določene kompetence pozitivno vplivajo na hitrejšo in uspešnejšo zaposlitev po
diplomi. Za zelo pomembne so se namreč pokazale razlike med proučevanimi evropskimi
državami, ki ovirajo izpeljavo splošnih zaključkov. S časovno primerjalno študijo slovenskih
študentov višjih letnikov študijskih smeri po katerih že več let ni povpraševanja na trgu dela
ugotavljamo porast njihovih vlaganj v človeški in socialni kapital v času ekonomske krize.
Rezultati študije so pokazali, da proučevani študentje na splošno niso povečali svojih vlaganj
v človeški kapital. Povečali tudi niso vlaganj v individualni socialni kapital. So pa uporabili
socialni kapital, ki so ga imeli na razpolago, za pridobitev nekaterih kompetenc, ki lahko
izboljšajo njihov položaj na trgu dela po končani diplomi. Published: 28.07.2021; Views: 764; Downloads: 101 Fulltext (1,95 MB) |
299. Socialni kapital kot dejavnik uspešnosti turističnih asociacij v SlovenijiCvetko Križan, 2012 Abstract: Podjetniške asociacije v turizmu predstavljajo stičišče mnogih deležnikov, ki imajo različen
vpliv na razvoj dejavnosti. Le uspešne asociacije lahko postanejo pomemben dejavnik pri
doseganju zastavljenih ciljev, tako turističnega gospodarstva kot posameznih organizacij –
članic asociacij. Podjetja se združujejo v asociacije z izraženim poslovnim interesom in
namenom doseganja koristi.
Vsekakor so odnosi med deležniki, ki sodelujejo ključnega pomena pri doseganju zastavljenih
ciljev. V odnosih se ustvarja socialni kapital, ki omogoča, da akterji sodelujejo ter izmenjujejo
znanje in izkušnje v skupno korist. Glede na neenotno definicijo socialnega kapitala ter na
specifičnost delovanja asociacije smo upoštevali vse morebitne predpostavke in dileme, ki se
pojavljajo tako pri definiciji, kot pri merjenju socialnega kapitala.
Skladno s splošno definicijo velja, da je organizacija uspešna, v kolikor je dosegla zastavljene
cilje. Vendar doseženi ali delno doseženi cilji niso dovolj, da lahko organizacijo opredelimo
kot uspešno. Potrebno je tudi, da asociacija kot gospodarska organizacija stabilno posluje, da
so člani zadovoljni z delovanjem ter da obstoja interes nečlanov postati člani.
V pričujoči disertaciji smo na podlagi utemeljenih ugotovitev dokazali, da je za uspešnost
specifične organizacije, kar asociacija dejansko je, socialni kapital ključnega pomena.
Preučevali smo asociacije na področju turizma v Sloveniji, ki združujejo gospodarske
organizacije z izraženim poslovnim interesom. Na podlagi podatkov, pridobljenih s
poglobljenimi pol strukturiranimi intervjuji, opravljenimi s kvalificiranimi respondenti
izbranih asociacij ter na podlagi kvalitativne, kvantitativne in primerjalne analize smo
odgovorili na vprašanje, ali socialni kapital vpliva na uspešnost asociacij ter katere so tiste
dimenzije socialnega kapitala, ki imajo odločilen vpliv ter jih je zato potrebno razvijati z
namenom povečanje uspešnosti.
Nismo pa se omejili samo na socialni kapital kot vzrok neuspešnosti, poiskali smo tudi ostale
vzroke neuspešnosti ter ugotovili vpliv socialnega kapitala in njegovih dimenzij na te vzroke
neuspešnosti. Ugotavljali pa smo tudi, kako uspešnost vpliva na socialni kapital asociacije. Keywords: socialni kapital, uspešnost, asociacija, turizem, analiza z matičnim pristopom, analiza mehkih množic Published: 28.07.2021; Views: 869; Downloads: 39 Fulltext (1,84 MB) |
300. Moralno podjetjeBogdan Jugovič, 2013 Abstract: Tezo, da se etično v poslu splača, smo poskusili verificirati tako, da smo najprejizpeljali
definicijo moralnega podjetja,nato pa razvili metodo in kazalnike za vrednotenje
moralnosti dejanj podjetij glede na družbeno okolje, v katerem delujejo.
Javni izbor najboljših podjetij po spletu ekonomskih in drugih kriterijev v definiranem
družbenem okolju smo nato preverili tako, da smo po razviti metodi ugotavljali stopnje
njihove usklajenosti z moralnimi normami družbenega okolja. Kot gradivo za moralno
presojo smo uporabiliobjave in poročila o dejanjih podjetij v medijih. Kot podlago za
vrednotenje dejanj smo uporabilivečinsko sredinsko družbenopresojo in večinska stališča
omoralnosti,običajna v družbenem okolju, v katerem podjetje deluje.
Družbeno okolje Republike Slovenije vsebuje nekaj posebnosti, ki vplivajo na večinska
stališča pri presoji moralnosti dejanj. Pri analizi javnega izbora najboljših in največjih
slovenskih podjetij smo zasledili dodatno nekatere posebnosti, ki vplivajo na uspešnost
poslovanja in ki so se odrazile tudi v kazalnikih moralnega vrednotenja dejanj najbolj
uspešnih podjetij.
Teza, da so poslovno najboljša podjetja tudi najbolj poravnana z družbeno moralo in da
gre moralno zavednim podjetjem v poslu bolje kot tekmecem, ni potrjena v celoti. Tržne
razmere imajo glavni vpliv na uspešnost poslovanja. Pomembneso tudi urejenost
trga,prisotnost monopolnih elementovin zunanja – državna ali naddržavna – regulacija.
Moralnost je tu le eden dodatnih elementov v poslovanju, a ne toliko bistven za poslovni
obstoj.Pri izenačenih drugih pogojih med tekmeci na trgu pa preseganje standardov in
izkazano moralno zavedno poslovanje skupaj lahko pomenita tisto prednost, ki pritrdi
tezi, da se etično v poslu splača. Keywords: poslovna etika, moralno podjetje, merjenje moralnih dejanj, Slovenija Published: 28.07.2021; Views: 738; Downloads: 48 Fulltext (7,16 MB) |