101. Oblikovanje vrednot slovenske vojske pri kandidatih v programu TVSUIztok Lisjak, 2023 Opis: Vrednote so za posameznika in družbo zelo pomembne, ali se tega zavedamo ali ne. Vrednote so gibalo našega ravnanja in pomembna kategorija naše motivacije ravnanja. Z vrednotami razumemo, kaj nam je pomembno – vredno. Pri svojem ravnanju vedno zavedno ali nezavedno tehtamo in se odločamo. Odločimo se za tisto, kar nam je pomembnejše – vredno.
Slovenska vojska se zaveda pomena vrednot, zato je tudi sprejela svoje vrednote in jih na neki način institucionalizirala. Slovenska vojska od svojih pripadnikov pričakuje, ne samo, da poznajo vrednote Slovenske vojske, ampak tudi, da jih pripadnik sprejme za svoje ter v skladu z njimi živi in deluje.
Vrednote so razmeroma trajna kategorija, ki se skozi časovno obdobje sicer spreminja, vendar potrebuje močnejše zunanje dražljaje. Slovenska vojska, tako kot druge tuje vojaške organizacije, skozi programe usposabljanja skuša indoktrinirati svoje pripadnike, da ponotranjijo vrednote organizacije za svoje. Program temeljnega vojaško strokovnega usposabljanja (program TVSU) je začetno vstopno usposabljanje za vse, ki želijo služiti Slovenski vojski. Eden od temeljnih ciljev programa TVSU je razviti visoko raven domoljubja in vojaških vrednot.
Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so predstavljeni teorija vrednot, vrednote Slovenske vojske in program TVSU. V empiričnem delu smo skozi dva vprašalnika, na začetku in koncu usposabljanja, ugotovili, ali pride v času usposabljanja pri programu TVSU do spremembe hierarhije vrednot Slovenske vojske. Ugotovitev je, da se vrednote v času usposabljanja spremenijo, nekatere napredujejo po lestvici, druge so po lestvici nazadovale.
Program TVSU neposredno ne vpliva na spremembo vrednot. Vrednote se spremenijo posredno zaradi narave in načina vojaškega življenja, ki so ga kandidati na usposabljanju deležni 24 ur na dan.
Ključne besede: vrednote, Slovenska vojska, usposabljanje, program TVSU, sprememba vrednot.
Objavljeno: 15.07.2023; Ogledov: 392; Prenosov: 26
 Celotno besedilo (950,92 KB) |
102. Integracija brainspotting terapije v kognitivno-vedenjsko terapijoSilva Knez, 2023 Opis: Integracija psihoterapij pomeni združevanje različnih pristopov v celovito terapijo, ki omogoča bolj učinkovito terapevtsko obravnavo klientov. Namen integracije je uporabiti najboljše elemente posameznega pristopa, ki se dopolnjujejo in lahko skupaj bolj učinkovito naslavljajo individualne potrebe klientov. V praksi je integracija psihoterapij že dobro uveljavljena, saj terapevti tako prilagajajo terapijo glede na potrebe klientov. S tem se poveča učinkovitost terapevtske obravnave in poveča možnost pozitivnega izida terapije.
V magistrski nalogi smo raziskovali, ali je integracija brainspotting terapije v kognitivno-vedenjsko terapijo smiselna iz vidika učinkovitosti terapevtskega procesa. V teoretičnem delu naloge smo s pomočjo podatkov, zbranih iz strokovne literature, najprej podrobno predstavili oba pristopa, izpostavili pomen in namen integracije psihoterapij ter opredelili, kaj je psihološka travma in travmatični spomin ter kakšne so njihove posledice.
V empiričnem delu smo predstavili rezultate, ki so bili zbrani z uporabo vprašalnika z odprtimi vprašanji. Rezultati predstavljajo odgovore štirinajstih terapevtov, ki pri svojem delu vsaj deset let izvajajo kognitivno-vedenjsko terapijo in vsaj tri leta brainspotting terapijo. Analiza predstavljenih odgovorov je potrdila našo domnevo, da terapevti vidijo možnosti integracije brainspotting terapije v kognitivno-vedenjsko terapijo ter da ima vsak psihoterapevtski pristop tako prednosti kot slabosti in da je tovrstna integracija učinkovita pri določenih težavah klientov, predvsem tistih, ki so povezane s travmo in travmatičnim spominom, medtem ko pri nekaterih težavah oziroma klientih tovrstna integracija ni primerna oziroma ne povečuje učinkovitosti kognitivno-vedenjske terapije, kot so težje duševne težave, demenca, otroci, mlajši od 12 let, osebe s poškodbo možganov in podobno.
Ključne besede: integracija, kognitivno-vedenjska terapija, brainspotting terapija, psihološka travma, travmatični spomin
Objavljeno: 07.07.2023; Ogledov: 339; Prenosov: 30
Celotno besedilo (1,69 MB) |
103. Doživljanje starševske izgorelostiValerija Kepnik, 2023 Opis: Magistrska naloga raziskuje doživljanje staršev, ki so se ocenili za izgorele v starševski vlogi. Zanimalo nas je predvsem, kakšne so njihove misli, prepričanja in občutki, kako se je spremenilo njihovo vedenje do sebe, otrok in do službe, kakšne simptome in vzroke navajajo starši, kakšne oblike pomoči in podpore so deležni pri vzgoji svojih otrok, ter kaj bi jim po njihovem mnenju pomagalo, da bi se počutili bolje. Pri analizi smo uporabili kvalitativno metodo raziskovanja.
Rezultati analize so pokazali, da ima misli o pobegu “Vse bi pustila in šla,” 4 od 10-ih staršev. 3 od 10-ih staršev se primerja z drugimi starši, kar nakazuje na perfekcionistični način razmišljanja. Pri 2 od 10-ih staršev smo prišli do prepričanja “Nisem dobra mama, ker se jim ne posvečam toliko.” 3 od 10-ih zamenjuje misli z občutki. Večina staršev se pri svoji izgorelosti sooča s tremi prevladujočimi občutki in sicer z občutkom krivde (5 od 10-ih staršev), z občutkom sramu (3 od 10-ih staršev) in z občutkom jeze (3 od 10-ih staršev). Pri 4 od 10-ih staršev se simptomi kažejo kot utrujenost in izčrpanost. Z nespečnostjo ima težave 7 od 10-ih staršev. 3 od 10-ih staršev ima težave z glavoboli in s prebavnimi motnjami. Starši navajajo različne dejavnike za njihovo izgorelost: 2 od 10-ih perfekcionizem, 2 od 10-ih bolezen otroka, 3 od 10-ih staršev pomanjkanje spanja, ter 2 od 10-ih prepričanja iz otroštva. Vedenje pri starših se je spremenilo do sebe (ne vzamejo si več časa zase), kot tudi do otrok/a (nepotrpežljivost, vzkipljivost), ni pa se spremenilo glede službe, saj jim predstavlja varnost in sprostitev.
Problem vidimo predvsem v miselnosti staršev, v smislu, da si ne vzamejo časa zase, odkar so postali starši. Več pozornosti in ozaveščenosti bi bilo potrebno posvetiti posledicam starševske izgorelosti, tako za starša/e, kot za njihove otroka/e.
Ključne besede: starševstvo, stres, izgorelost, starševska izgorelost, perfekcionizem
Objavljeno: 07.07.2023; Ogledov: 323; Prenosov: 29
Celotno besedilo (1,26 MB) |
104. Motnje srčnega ritma, izražanje čustev in uravnavanje stresaAna Dežman, 2023 Opis: V današnjem času smo z napredkom medicine izkoreninili velik del virusnih bolezni. V porastu pa so bolezni modernega človeka, za katere je pogosto kriv stres in uravnavanje, izražanje čustev. Takim motnjam/boleznim pravimo psihosomatske motnje/bolezni. To so stvarne bolezni, ki imajo navadno ugotovljeno neko organsko nepravilnost, ki jo povzročijo psihični dejavniki. S stresom naj bi bilo povezanih kar 80 % vseh bolezni današnjega časa.
V diplomskem delu smo našo pozornost namenili motnjam srčnega ritma oziroma aritmijam, ki so ene od pogostih psihosomatskih motenj. Zanimala nas je, povezava stresa, uravnavanja čustev in bolezni. Kako se posamezniki spoprijemajo s stresom, čustvi in stresnimi situacijami. Ena izmed glavnih strategij za uravnavanje in obvladovanje psihosomatskih motenj je psihoterapija, ki posameznika skozi pogovor z različnimi tehnikami obravnava celostno in mu nudi odprt prostor za korekcije.
V empiričnem delu, smo uporabili kvantitativno analizo s pomočjo anketnega vprašalnika. Vprašalnik sestoji iz testa aleksitimije, s katerim se preverja, kako posamezniki izražajo in prepoznavajo svoja čustva, ter s testom COPE, ki je namenjen ocenjevanju različnih strategij spoprijemanja s stresom. Rezultati analize so pokazali, da imajo posameznik z motnjami srčnega ritma višjo stopnjo aleksitimije v primerjavi z zdravo populacijo, imajo več težav pri prepoznavi in interpretaciji čustev. Zavedajo se, da stres negativno vpliva na njihovo zdravje, a v večini ne vidijo povezave med čustvi in njihovo boleznijo.
Ključne besede: motnje srčnega ritma, stres, čustva, psihosomatske motnje, psihoterapija.
Objavljeno: 07.07.2023; Ogledov: 329; Prenosov: 34
Celotno besedilo (1,98 MB) |
105. Projektna organizacija in projektno deloElvedina Golubović, 2023 Opis: Če opazujemo z vidika zasebnega življenja človeka, začutimo prisotnost organizacije. Človek uporablja organizacijo za lažje oblikovanje svojih življenjskih obveznosti in poslovnih obveznosti, da na preprost način doseže svoje cilje in doseže različne rezultate. Pojem organizacije je zelo razširjen pojem, tako v zasebnem življenju ljudi kot tudi v poslu. Že sama beseda organizacija pove, da gre za nekaj organiziranega, urejenega z zastavljenim ciljem. Naloga vsake organizacije je ustvarjanje komunikacije, združevanje moči ter skupnih želja in ciljev. Ob razlagi splošnega koncepta organizacije v poslovnem svetu pridemo do različnih organizacij, naša naloga pa je, da se dotaknemo in pišemo o temi projektne organizacije.
V začetnem delu pisanja diplomske naloge smo opisali pojem in vrste projektov, projektno delo in tim pri delu, način vodenja projekta, vlogo vodje pri samem projektu, koncept organizacije ter na podlagi vseh omenjenih konceptov koncept projektne organizacije. V empiričnem delu dela smo na podlagi kvalitativne raziskovalne metode, to je intervjuja, raziskovali primer projekta v podjetju Akrobat d.o.o ter sestavo njihove organizacije, cilje, rezultate in način izvajanja poslovanja v podjetju.
Na podlagi opravljene raziskave smo ugotovili, da je dobra organizacija projekta najpomembnejši dejavnik v podjetju. To pomeni, da mora imeti organizacija, ki se sestavi za izvedbo projekta, dobro razporejeno ekipo, komunikativno ekipo in ekipo, ki ima skupne cilje. V taki organizaciji ne sodelujejo vsi zaposleni v podjetju, ampak se oblikujejo projektne skupine, kjer ima vsak svojega vodjo in dela po njegovih zahtevah.
Ključne besede: projekt, projektno vodenje, projektno delo, organizacija, ekipa.
Objavljeno: 01.07.2023; Ogledov: 258; Prenosov: 24
Celotno besedilo (1,24 MB) |
106. Načrtovanje in vodenje kadrovskih projektovNegrina Nuhanović, 2023 Opis: Vse več podjetij posveča veliko pozornosti kadrom in njihovemu vplivu na poslovanje podjetja. Funkcija kadrovskega menedžmenta je pomembna za izbor dobrih kadrov. Zaposlovanje pravih ljudi je postalo ključ za doseganja ciljev podjetja in konkurenčnosti. Naloga kadrovskih strokovnjakov je dobro poznavanje delovnega procesa in nalog na ključnih delovnih mestih, da lahko zanje najdejo ustrezne kandidate. Uspeh podjetja je v največji meri odvisen od učinkovitosti kadrovske funkcije. Kadrovska funkcija se je v zadnjih letih močno razvila, kar je prispevalo k vključevanju vodij in zaposlenih v dejavnosti, k povečanju učinkovitosti, izobraževanju ...
Prvi del diplomske naloge se nanaša na teorijo. V njem smo razjasnili pojme, kot so projekti, kadri, kadrovska funkcija. Nato smo se dotaknili neprofitnih organizacij. V tem poglavju smo opredelili neprofitne organizacije, opredelili, kakšna je vloga menedžmenta v neprofitnih organizacijah ter razložili njihovo financiranje in projekte. V drugem, empiričnem delu, pa smo na podlagi intervjujev odgovarjali na raziskovalna vprašanja, ki smo si jih zastavili v diplomski nalogi.
Ključna ugotovitev je, da je uspeh vsakega podjetja odvisen od njegove kadrovske funkcije. Dejavnosti, ki izhajajo iz kadrovske funkcije, so usmerjene v načrtovanje kadrov, razvoj, motivacijo, selekcijo, uvajanje zaposlenih ter spremljanje in nadzor kadrov z namenom zagotavljanja maksimalnih vrednosti za doseganje ciljev podjetja. Kadri so tisti, s katerimi podjetje dosega svoje poslovne cilje, saj ni dovolj le imeti delavcev, ampak je nujno imeti prave delavce, ki jih lahko obdržimo.
Ključne besede: opredelitev projekta, upravljanje s človeškimi viri, planiranje kadrov, kadrovska funkcija, neprofitne organizacije.
Objavljeno: 01.07.2023; Ogledov: 333; Prenosov: 26
Celotno besedilo (1,24 MB) |
107. VOHALNI MARKETING ZA BLAGOVNO ZNAMKO PODJETJA KOT NAČIN NEVERBALNE KOMUNIKACIJE: ŠTUDIJA PRIMERA SLOVENIJE IN ITALIJEJasmina Kozel Harley, 2023 Opis: Raziskava obravnava mednarodni vidik blagovne znamke podjetja za različne narode s pomočjo vonja – vohalnega marketinga (AromaLogo) – kot enega od kanalov neverbalne komunikacije.
AromaLogo je unikaten vonj, kreiran s pomočjo eteričnih olj glede na zgodbo podjetja, njegovo vizijo, cilje, celostno grafično podobo in želen vpliv na ljudi.
Raziskava vključuje gradnjo teoretičnega okvira, kjer smo na podlagi analize poslovnih kultur (Slovenije in Italije), po Hallu, Hofstedeju ter analizi GLOBE ter povezovanju teme vohalnega marketinga, kot predstavitev blagovne znamke podjetja za različne narode, iskali nove dimenzije, ki povezujejo NVK, kulturo in vohalni marketing. V kvalitativnem delu, ki smo ga naredili s pomočjo dveh fokusnih skupin, slovenske in italijanske, smo analizirali vohalni marketing – AromaLogo kot enega od načinov neverbalne komunikacije in ugotavljali njegovo primernost za predstavitev blagovne znamke podjetja ter njegovega vpliva na različne narode. Raziskovali smo tudi razlike med slovensko in italijansko poslovno kulturo ter določali smernice za poslovanje z vohalnim marketingom kot delom neverbalne komunikacije in kot delom blagovne znamke.
Ugotovili smo, da zaznava vonja ni povezana s kulturo, ampak z osebnostno lastnostjo. Ločevanje med naravnimi in sintetičnimi vonji ni povezano s kulturo, zaznava vonja drugih blagovnih znamk ni povezana s kulturo. Unikaten vonj podjetja – AromaLogo ni povezan s kulturo države, vonj vpliva na koncentracijo, vzdušje in zaznavo prostora. Pri vplivu vonja na ljudi ni signifikantne razlike med slovensko, italijansko in indijsko kulturo. Obe kulturi sta občutljivi za neverbalno komunikacijo pri drugih kulturah in zaznavata vonj kot enega od elementov neverbalne komunikacije.
Ključne besede: vohalni marketing – AromaLogo, eterična olja, neverbalna komunikacija, različni narodi, Slovenija, Italija
Objavljeno: 01.07.2023; Ogledov: 332; Prenosov: 54
Celotno besedilo (1,91 MB) |
108. "Študirati ali delati?" - profil mladih, ki opravljajo študentsko deloJerca Mladenović, 2023 Opis: Študentsko delo je zelo razširjena atipična oblika zaposlitve, namenjena mladim, ki se šolajo oziroma študirajo. S statusom dijaka ali študenta dobijo dovoljenje, da se vključijo na trg dela in tako že zelo zgodaj začnejo pridobivati prve delovne izkušnje ter oblikovati svojo karierno pot. Mladi so posebej ranljiva skupina, zato jih na trgu dela skrbno varujejo zakoni in predpisi, ki onemogočajo kakršno koli zlorabo. Najpogostejši razlog, da se mladi odločijo za delo v času izobraževanja je možnost, da pričnejo služiti svoj denar in nemalokrat je to celo edini vir, s katerim si pokrivajo stroške študija, študijske literature, morebitne nastanitve in bivanja v katerem od študijskih središč ter eksistence nasploh.
Za lažje razumevanje smo najprej obširno preučili slovenski izobraževalni sistem, ki na sekundarnem in terciarnem nivoju daje mladim podlago za udeležbo na trgu dela. Ugotovili smo, da lahko mladi že pri dopolnjenih petnajstih letih, vzporedno z izobraževanjem, pričnejo tudi s študentskim delom, zato je prvi del naloge namenjen podrobnejšemu spoznavanju tega področja. Ugotovili smo, da gre za priljubljeno in pogosto obliko začasnega oziroma občasnega dela dijakov in študentov, ki ima številne prednosti, vendar tudi nekaj slabosti.
Rdeča nit naloge je glavno raziskovalno vprašanje, ki ugotavlja, kakšne so značilnosti oseb, ki se poslužujejo študentskega dela. Zanimalo nas je kako status, smer, stopnja izobrazbe ter spol in starost vplivajo na izbiro študentskega dela. Cilj raziskave je bil ugotoviti, kakšen profil mladega človeka se najpogosteje odloča za študentsko delo. Analizirali smo 372.280 anonimiziranih napotnic študentskega servisa Mjob, ki smo jih ustrezno razvrstili glede na spol, starost, status, vrsto, smer ter stopnjo izobraževanja, nato pa s statistično analizo preverjali dane hipoteze in iskali odgovore na raziskovalna vprašanja. Ugotovili smo, da se za študentsko delo v času izobraževanja najpogosteje odloča ženska, starejša od 20 let, redna študentka na dodiplomskem študiju, naravoslovne smeri.
Ključne besede: izobraževanje, delo, trg dela, študent, dijak, študentsko delo
Objavljeno: 01.07.2023; Ogledov: 258; Prenosov: 23
Celotno besedilo (1,74 MB) |
109. Upravljanje sprememb na državnem tožilstvu Republike Slovenije skozi vidik različnih starostnih kulturAleš Juvančič, 2023 Opis: V magistrski nalogi smo v raziskovalnem vprašanju iskali odgovor ali je proces uveljavljanja sprememb na Državnem tožilstvu Republike Slovenije možno izboljšati. V prvem delu smo na podlagi deskriptivne analize virov razložili postopek uveljavljanja sprememb v organizaciji. Hkrati nas je zanimalo, ali starost zaposlenih vpliva na uveljavljanje sprememb v organizaciji, zato smo vprašanje poglobili in prikazali različne modele upravljanja sprememb v organizaciji ter v raziskavo vključili komponento aktualnih starostnih skupin v organizaciji. Grob vpogled v uveljavljanje sprememb v organizacijah smo dobili z analizo dobrih primerov iz prakse doma in v tujini. V drugem delu smo v raziskavi uporabili dva pristopa. Z anketnim vprašalnikom z 18 vprašanji smo dobili mnenje zaposlenih o strinjanju s posameznimi koraki uvajanja sprememb na Državnem tožilstvu Republike Slovenije in v nadaljevanju s 13 intervjuji preverili, kako se zaposleni počutijo ob uveljavljanju sprememb, kje vidijo prednosti in slabosti ter kje in na kakšen način vidijo možnosti za izboljšavo procesa uvajanja sprememb v organizaciji. Glavne ugotovitve raziskave so, da se zaposleni zavedajo sprememb ter imajo dovolj znanja in sposobnosti, vendar ne čutijo, da jih organizacija dovolj vključuje v proces upravljanja sprememb oziroma ne zagotavlja dovolj podpore, ko so spremembe vpeljane. Naloga predlaga dve možnosti za izboljšanje: vpeljava ambasadorjev, ki bi pomagali zaposlenim v procesu uveljavljanja sprememb, in vpeljava sistema za anonimno podajanje povratnih informacij in predlogov.
Ključne besede: spremembe, upravljanje sprememb, organizacija, starostne razlike, organizacijske kulture, modeli upravljanja sprememb, ADKAR
Objavljeno: 10.06.2023; Ogledov: 328; Prenosov: 29
Celotno besedilo (2,29 MB) |
110. Psihosocialne posledice zaprtja šol in spremljevalnih ukrepov na šoloobvezne otroke v času epidemije covid-19 v SlovenijiPascale Emily Pečnik, 2023 Opis: Epidemija covid-19 je odprla številna družbena vprašanja tako iz konteksta obstoječih družbenih razmerij kot iz državnih, družbenih in psihosocialnih posledic. V pričujoči magistrski nalogi osvetljujemo vidik psihosocialnih posledic epidemije na šoloobvezne otroke v Sloveniji in jih postavljamo v širši družbeni okvir. V teoretičnem delu naloge raziskujemo globalizacijo kot pomemben družbeni vidik epidemije, kapitalistični sistem in razredno diferenciacijo. Temu sledi raziskovanje šole kot pomembnega člena v procesu socializacije znotraj obstoječih ideoloških razmerij. Posebno pozornost posvečamo socialno-ekonomskemu statusu in vplivu le-tega ob zaprtju šol v času prvega in drugega vala epidemije.
V empiričnem delu naloge skozi sekundardno analizo Mednarodne raziskave motenj izobraževanja v času epidemije in intervjuje s svetovalnimi delavkami analiziramo psihosocialne posledice epidemije na šoloobvezne otroke. Zanima nas tudi vloga svetovalnih delavk v času epidemije in ključni izzivi, s katerimi so se srečevale.
Metodološko se naloge lotevamo skozi morfogenetski pristop in ugotavljamo razmerje država-šola-posameznik. Ugotovili smo, da je eden pomembnejših dejavnikov, ki vpliva na psihosocialne posledice otrok in mladostnikov, socialno-ekonomski status. Psihosocialne stiske, s katerimi se soočajo otroci in mladostniki, se razlikujejo glede na starost šoloobveznih otrok, govorimo pa o samoti, anksioznosti, depresiji, apatičnosti in nasilju.
Ključne besede: epidemija, psihosocialne posledice, otroci in mladostniki, socialno-ekonomski status, ideologija
Objavljeno: 10.06.2023; Ogledov: 407; Prenosov: 27
Celotno besedilo (2,58 MB) |
