Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Magistrska naloga predstavlja položaj in financiranje mednarodnih osnovnih šol v Sloveniji na študiju primera Francoske šole v Ljubljani. K problematiki smo pristopili s širokim uvidom v zasebno osnovno šolstvo, ki izhaja iz narave proučevanega predmeta. Prikazali smo statistične in finančne podatke o zasebnem osnovnem šolstvu v Sloveniji, pri čemer smo posebej izpostavili mednarodne osnovne šole. Podatki so pokazali in izpostavili specifiko ter problematiko mednarodnih zasebnih osnovnih šol, ki so zaradi nesofinanciranja s strani države postavljene v neenakopraven položaj. Prikazali smo dosedanja prizadevanja in ukrepe različnih akterjev za doseganje enakopravnejšega položaja (mednarodnih) zasebnih osnovnih šol z drugimi (zasebnimi) osnovnimi šolami v Sloveniji, prikazali vpliv civilne družbe na uveljavljanje pravic zasebnih osnovnih šol ter oblikovali izhodišča za nadaljnji razvoj mednarodnih zasebnih osnovnih šol. V kvalitativni raziskavi smo uporabili kvalitativne raziskovalne metode s polstrukturiranimi intervjuji in pripravili izsledke. Celovito smo odgovorili na raziskovalna vprašanja, kakšen je položaj in kakšno je financiranje zasebnih mednarodnih osnovnih šol v primerjavi s položajem in financiranjem drugih zasebnih osnovnih šol, katera prizadevanja in ukrepi so bili izvedeni za doseganje enakopravnejšega položaja mednarodnih zasebnih osnovnih šol v primerjavi z ostalimi zasebnimi osnovnimi šolami v Sloveniji ter katere so ovire in možnosti za nadaljnji razvoj mednarodnih zasebnih osnovnih šol v Slovenije.
Ključne besede: zasebne osnovne šole, mednarodne osnovne šole, mednarodne javne osnovne šole, mednarodne zasebne osnovne šole, financiranje zasebnega osnovnega šolstva, magistrske naloge
Objavljeno: 05.05.2022; Ogledov: 599; Prenosov: 52
Celotno besedilo (3,55 MB)

Opis: Marca 2020 je bila v Sloveniji razglašena epidemija covida-19. Za zajezitev širjenja okužb je država sprejela ukrepe, ki so bili vezani na omejevanje osebnih stikov, meje, zaprtje šol, vrtcev in organizacij, delo od doma itd. Protikoronski ukrepi, katerih namen je bil omiliti posledice epidemije, so močno vplivali na zaposlene in ostalo prebivalstvo. Varstvo pri delu in zagotavljanje varnega delovnega okolja sta dolžnosti vsakega delodajalca, pri čemer preprečitev možnosti širjenja okužb na delovnem mestu ni izjema. Treba je poudariti, da so bili delodajalci popolnoma nepripravljeni na takšno grožnjo. Izkazalo se je, da v Republiki Sloveniji skoraj ni delodajalca, ki bi imel ustrezno izdelano oceno tveganja, s čimer je bilo onemogočeno hitro in uspešno ukrepanje delodajalcev. Namen diplomske naloge je podrobno opisati in opredeliti odnos zaposlenih do protikoronskih ukrepov, zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu v času epidemije in njihovo soočanje z izzivi v času epidemije covida-19. Praktični del diplomske naloge je temeljil na anketnem vprašalniku, ki smo ga oblikovali s pomočjo obstoječe literature in ga sestavili z brezplačno aplikacijo 1KA. Na osnovi raziskave smo ugotovili, da je kar 70% anketirancev povedalo, da se preventivni ukrepi pred epidemijo niso izvali in da organizacija ni imela izdelane ocene tveganja. Prav tako smo ugotovili, da je 59% anketirancev povedalo, da korona dodatek na njih vpliva pozitivno/motivacijsko.
Ključne besede: epidemija covida-19, protikoronski ukrepi, zaposleni, motivacija na delovnem mestu, zadovoljstvo zaposlenih, diplomske naloge
Objavljeno: 05.05.2022; Ogledov: 904; Prenosov: 67
Celotno besedilo (1,69 MB)

Opis: Our study aims to find out if the activities which students occupy themselves with when they procrastinate include signs of non-chemical addiction; as well as to find out the prevalence of procrastination among students. In the theoretical part, we describe procrastination, emotions that are connected to it, as well as triggers that result in procrastination. In this part, we also talk about addiction and dependency, as well as describe behavioral addiction. The theoretical part also includes a video gaming section, as it is built in the game's nature to motivate the player to play as much as possible, which makes it a prototype of a dangerous activity for a person that is in need of an immediate reward, when they are avoiding a hard and long-term goal, in other words, procrastinating. The empirical part presents the study, describes the quantitative methodology and the sample used in the research. The findings provide the reader more information about procrastination among students and insights on procrastination. Results showed that the prevalence of procrastination among our sample was 69.8%, 47.8% of the procrastinators reported experiencing signs of behavioral addiction towards their procrastination activity. We can conclude that even though procrastination itself is not as dangerous as addiction, it applies a lot of stress on the procrastinator, as well as provides an approximate 50% chance to develop symptoms of behavioral addiction, which is something more serious. Not only students, but everybody should be more careful with how they spend their free time, as well as pay attention to themselves to know when their body and their feelings are telling them they are in distress. Most importantly, do not run from procrastination, but face it, forgive yourself and find ways to overcome it.
Objavljeno: 05.05.2022; Ogledov: 597; Prenosov: 45
Celotno besedilo (1,13 MB)

Opis: V okviru diplomske naloge smo z raziskavo poskušali razumeti, kakšni so dejavniki tveganja za samomorilno vedenje. Teh je veliko, večinoma pa prevladujejo duševne stiske, depresija, alkoholizem in finančna stiska. Nadalje smo ugotavljali, kaj je v ozadju samomorilnosti. Večina ljudi pred samomorom na nek način okolico opozori na svoje dejanje, vendar le redko direktno. Samomor je proces, ki lahko traja dalj časa, preden oseba dejansko izvede poskus samomora. K temu pripomorejo vsi dejavniki, ki se kopičijo in ko je stiska prevelika, oseba lahko poskuša storiti samomor. Med tem dejanjem se pojavlja upanje, da bo trpljenja konec, da osebo čaka boljši in lepši svet. To razmišljanje se po neuspelem poskusu in s pomočjo zdravljenja lahko spremeni, oseba spet zaživi in življenje dobi nov smisel. Zdravljenje s pomočjo podpornih skupin in individualnega svetovanja v kombinaciji z antidepresivi se je izkazalo za zelo učinkovito metodo. Preverjali smo tudi, kaj ob samomorilnem posamezniku doživljajo svojci. Ugotovili smo, da jih izguba bremeni, povezana pa je z več čustvi: krivdo, jezo, nemirom. Pomembno je, da v stiski niso sami, da poiščejo strokovno pomoč, ki pa v Sloveniji žal ni organizirana v sklopu zdravljenja osebe, ki je poskušala storiti samomor. Svojci se morajo torej znajti sami, tako, da se pozanimajo o razpoložljivosti in ustrezni obliki pomoči. Nazadnje pa smo predstavili strategije, kot so promocija duševnega zdravja, usposabljanje strokovnjakov, omejevanje dostopa do samomorilnih metod, ki so na področju preprečevanja samomorov zelo pomembne. Ravno strokovnjaki, kot so psihiatri, psihologi, psihoterapevti,.. so tisti, ki osebi v prvi vrsti nudijo pomoč, zato morajo biti pozorni na osebnostno strukturo posameznika, vedeti pa morajo tudi, koliko je pacient zmožen stopiti v verbalno in neverbalno komunikacijo z njim. Pomembno je, da so pri obravnavi fleksibilni ter da uporabijo pristope, ki so primerna za vsakega individualnega pacienta. V prvi vrsti pa je najbolj pomembno, da se osebo, ki je poskušala storiti samomor obravnava glede na to, kaj ta oseba potrebuje in ne, kaj je z njo narobe.
Ključne besede: samomori, dejavniki, svojci, strokovnjaki, psihiatri, diplomske naloge
Objavljeno: 12.01.2022; Ogledov: 936; Prenosov: 73
Celotno besedilo (510,06 KB)

Opis: Magistrska naloga se osredotoča predvsem na psihosocialno pomoč, njen namen in pomen. Prav tako v nalogi razmišljamo, kako lahko psihosocialna pomoč pomaga otrokom z vedenjskimi težavami. V raziskavo smo vključili tako vedenjsko težavne otroke kakor starše in tudi šolske delavce (učitelji, šolska psihologinja). Naloga je razdeljena na teoretični in empirični del. Teoretični del zajemajo trije večji sklopi, in sicer prvi sklop je psihosocialna pomoč, drugi sklop so otroci in zadnji, tretji sklop zajema starše. V prvem sklopu je opisana psihosocialna pomoč, kaj zajema, kdo so svetovalci, kaj je svetovanje in svetovalni pogovor, kako se svetuje otroku, ter opisana je tudi kognitivno-vedenjska teorija oziroma svetovanje po kognitivno-vedenjskem pristopu. Drugi sklop opisuje vedenjske težave otrok, in sicer kdaj se začnejo pri otroku pojavljati težave, kako se te težave kažejo, kakšne so lahko vedenjske težave in kako se lahko najlažje in najučinkoviteje spoprimemo z vedenjskimi težavami otrok. V zadnji sklop so zajeti starši. V tem sklopu obravnavamo vzgojne stile oziroma sloge in tudi enakopravnost staršev, postavljanje mej ter spoštovanje med partnerji, kar je izjemnega pomena za nadaljnjo vzgojo otrok. V empiričnem delu teorijo povežemo s praktičnimi primeri, v našem primeru so to polstrukturirani intervjuji z učiteljicami in šolsko psihologinjo. V intervjujih nas je predvsem zanimalo, kako se učiteljice in šolska psihologinja spoprijemajo z vedenjsko težavnimi otroki, kakšne so po njihovem mnenju vedenjske težave otrok in kako obravnavajo otroka z vedenjsko težavnimi vzorci ter kakšno je sodelovanje s starši. Na koncu smo še poizvedovali, ali so zaposleni na šoli seznanjeni z obliko pomoči, imenovano psihosocialne pomoč. V nalogi smo prišli do spoznanj, da je otroku potrebno postaviti meje, saj se mu na ta način ne škoduje. Pri raziskovanju poznavanja pomena psihosocialne pomoči, smo ugotovili, da le ta med zaposlenimi na osnovni šoli še ni ravno razširjena. Kot končni sklep smo podali ugotovitev, da bi psihosocialna pomoč koristila otrokom v šoli, saj bi na ta način lahko sproščali svoj stres, tesnobo, napetost, frustracije, agresijo in vse kar jih pesti.
Ključne besede: psihosocialna pomoč, kognitivno-vedenjsko svetovanje, starši, otroci, postavljanje mej, vedenjske težave, magistrske naloge
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 1172; Prenosov: 115
Celotno besedilo (868,79 KB)