231. Vpliv spletnih socialnih omrežij na medosebne odnose med mladimiTjaša Peršič, 2012 Opis: Predmet diplomske naloge so spletna socialna omrežja in njihov vpliv na medosebne odnose
mladih. Z nalogo smo želeli ugotoviti, ali mladi poznajo in uporabljajo spletna socialna
omrežja, njihove motive za uporabo le-teh, ter kako le-ta vplivajo na njihove medosebne
odnose v resničnem svetu.
Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov. V teoretičnem delu so predstavljeni ključni
pojmi, kot so spletna socialna omrežja, računalniško posredovana komunikacija in medosebni
odnosi. Teoretični del smo zaključili s predstavitvijo nekaterih dosedanjih ugotovitev
raziskav, ki so bile izvedene na področju uporabe interneta med mladimi.
V empiričnem delu so predstavljeni rezultati in ključne ugotovitve kvantitativne ter
kvalitativne raziskave. Iz opravljenih raziskav smo prišli do zaključka, da se ugotovitve
empiričnega dela skladajo z ugotovitvami teoretičnega dela. Ugotovili smo, da mladi zelo
dobro poznajo spletna socialna omrežja, saj so skoraj vsi uporabniki spletnih socialnih
omrežij, da jih najpogosteje uporabljajo z namenom preganjanja dolgčasa ter ohranjanja že
vzpostavljenih medosebnih odnosov v resničnem življenju. Vendar, kljub veliki uporabi
spletnih socialnih omrežij, rezultati kvantitativne raziskave kažejo na to, da se današnja
mladina še vedno zaveda, da je osebni stik kvalitetnejši in pristnejši, ker omogoča prave in
pristne medosebne odnose, kar pa spletna socialna omrežja ne morejo omogočiti. Z
opravljeno kvalitativno raziskavo, pa smo prišli do ugotovitve, da spletna socialna omrežja
tako pozitivno kot negativno vplivajo na mladostnikove medosebne odnose, odvisno pa je od
tega, kako jih posameznik uporablja. Ključne besede: spletna socialna omrežja, mladi, medosebni odnosi, vpliv Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 2633; Prenosov: 419 Celotno besedilo (765,00 KB) |
232. Razvoj kadrov in kadrovske dejavnosti v izbranem podjetjuTea Vogrič, 2017 Opis: Diplomska naloga obravnava razvoj kadrov in kadrovske dejavnosti v izbranem podjetju.
Podjetja se morajo zavedati, da so zaposleni zelo pomemben člen v organizaciji. Načrtovanje
in vodenje človeških virov v organizaciji predstavlja pomembno konkurenčno prednost.
Razvoj kadrov je eden izmed temeljnih ciljev politike podjetja. Zadovoljni in motivirani
zaposleni pripomorejo k uspešnosti podjetja. Za razvoj kadrov v podjetju skrbi kadrovska
dejavnost, ki nosi veliko odgovornost pri načrtovanju kadrov, izbiri kadrov, uvajanju kadrov
in razvoju kadrov.
Osnovna dejavnost izbranega podjetja je pridelava kakovostnih vin, je nastala leta 1947.
Podjetje zaposluje 94 ljudi. V letu 2015 je podjetje uvedlo novosti na področju načrtovanja in
ravnanja s človeškimi viri. Z novimi akti podjetje uvaja sodoben sistem ravnanja s človeškimi
viri. Z uvedbo izvajanja letnih razgovorov, novega plačnega sistema in sistema nagrajevanja
želijo motivirati zaposlene in jih usmeriti k doseganju zastavljenih ciljev. V diplomskem delu
smo preučili pomen kadrovske dejavnost in njeno vlogo v izbranem podjetju.
S pregledom domače in tuje strokovne literature, internih aktov podjetja ter izvedbe
intervjuja/ankete smo pridobili podatke o dejavnostih kadrovske službe podjetja. Z izvedbo
raziskave smo izpostavili pomen načrtovanja človeških virov, učinkovitega sistema
nagrajevanja in motiviranja zaposlenih ter pomena spremljanja zaposlenih. Izobraževanje in
usposabljanje zaposlenih je pomembno tako za zaposlene kot za podjetje. Zaposleni osebne
cilje hitreje uskladijo s cilji organizacije, kar spodbuja k večji pripadnosti in usmerjenosti k
doseganju želenih rezultatov. Ključne besede: človeški viri, razvoj kadrov, kadrovska dejavnost, uspeh, diplomske naloge Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 867; Prenosov: 142 Celotno besedilo (1,05 MB) |
233. Komunikacija in reševanje konfliktnih situacij med starši in otroki v družiniTanja Tominec, 2012 Opis: V zadnjem času je za starše pomembno predvsem kakovostno družinsko življenje. Pri tem
imata bistveno vlogo dobra komunikacija in uspešno reševanje konfliktov.
Diplomska naloga opredeljuje družino, pogovore, komunikacijo, konflikte in strategije
reševanja konfliktov. Kvantitativna in kvalitativna raziskava sta pokazali, da je komunikacija
med starši in otroki dobra, da se z mamo in očetom bolje razumejo sinovi kot hčere, da ni
razlik v komunikaciji med starši in otroki iz ruralnega ali mestnega okolja, da na
komunikacijo z mamo vpliva zaupanje staršem, občutek, da me imajo starši radi in počutje
doma. Današnji starši se več pogovarjajo z otroki, vendar menijo, da je pogovorov premalo.
V družinah se pogovarjajo o svojih potrebah, željah, o doživljanju in čustvih. Komunikacija je
raznovrstna in se razlikuje od družine do družine. Konflikti med starši in otroki se pojavljajo
na področju šolanja, socialnih dejavnosti, družinskih odnosov in obveznosti. Načinov za
reševanje konfliktov je veliko, eni so uspešni, drugi ne. Starši in otroci večinoma konflikte
rešujejo konstruktivno, s sklepanjem kompromisov in pogajanjem. Iz ugotovitev so izpeljani
predlogi za uspešno reševanje konfliktnih situacij med starši in otroki v družini. Ključne besede: družina, komunikacija, pogovori, konflikti, reševanje konfliktov Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 1312; Prenosov: 130 Celotno besedilo (1,37 MB) |
234. Vpliv moralnih vrednot na oblikovanje organizacijske kulture v javnem sektorjuTanja Krajišnik, 2015 Opis: Diplomska naloga obravnava pojav organizacijske kulture in vrednot, ki vplivajo na oblikovanje
kulturnih vzorcev in norm v javnem sektorju. Najprej smo razložili pojma organizacija in
organizacijska kultura ter podali njuno razlago in funkcije v okvirih javnega sektorja. Pri
obrazložitvi organizacijske kulture je uporabljeno nekaj bolj uveljavljenih definicij, ki so
pomembno vplivale na razumevanje pojava organizacijske kulture. Drugo poglavje se osredotoča
na etiko in moralne vrednote v poslovanju. Pojasnjena sta pojma etika in morala nato pa osnovne
kategorije etike in poslovne etike. V tretjem poglavju se naloga poglablja v organizacijsko
kulturo in vrednote v slovenskem javnem sektorju. Pri tem se najbolj osredotoča na vrednote v
javnem sektorju in oblikovanje slovenskega javnega sektorja ter z njim njegove organizacijske
kulture skozi zgodovino. Na podlagi sekundarnih podatkov je podana analiza stanja na področju
vrednot in etike v starih in novih državah članicah Evropske unije, in sicer na primeru
Nizozemske in Slovenije. V empiričnem delu diplomske naloge so predstavljeni rezultati
kvalitativne raziskave med zaposlenimi in njihovimi nadrejenimi v organizacijah javnega
sektorja. Ugotovitve, do katerih smo prišli, so podane ločeno za zaposlene in njihove vodilne
delavce. Na koncu smo pridobljene rezultate primerjali med sabo. V zaključku smo podali
povzetek ugotovitev in nekaj lastnih razmišljanj o tej problematiki. Ključne besede: organizacijska kultura, vrednote, javni sektor, etika, morala, diplomske naloge Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 873; Prenosov: 82 Celotno besedilo (1,00 MB) |
235. Skupna okoljska politika Evropske unijeTajda Koncut, 2011 Opis: Okoljska politika je relativno mlado področje politik EU, saj je postala formalno priznana kot
pravni red Evropske skupnosti šele po podpisu Enotnega evropskega akta leta 1987. Vendar je
tudi eno izmed hitro rastočih področij političnih aktivnosti v Evropski uniji (EU), saj vsebuje
več kot 200 zakonodajnih predpisov. Ena od prednostnih nalog okoljske politike EU je
ravnanje z odpadki. Odpadki so eden izmed bistvenih problemov modernih družb. V EU
vsako leto ustvarimo približno 3,5 tone trdnih odpadkov na vsakega državljana. Težišče
politike EU je na preprečevanje nastajanja odpadkov, reciklaži in ponovni uporabi, boljših
pogojih odstranjevanja in uredbah o prevozih odpadkov.
Evropski policy proces sestavljajo subnacionalna, nacionalna in nadnacionalna raven,
posledica tega pa je veliko število akterjev, ki so na takšen ali drugačen način vključeni v
oblikovanje in implementacijo skupnih evropskih okoljskih politik. Kljub pomenu celotnega
prepleta ostajajo nacionalne države najpomembnejši akterji, saj igrajo v celotnem policy
procesu osrednjo vlogo. Poleg nacionalne ravni igra pomembno vlogo tudi raven EU. Njen
največji pomen je v fazi oblikovanja okoljskih politik. Lokalni oziroma subnacionalni akterji
imajo v procesu oblikovanja politik različne vloge, ki so odvisne od položaja in moči lokalnih
skupnosti v posameznih ureditvah držav članic. V vsakem primeru je položaj lokalnih
skupnosti pomemben v procesu implementacije, saj se mnoge okoljske politike v končni fazi
izvajajo na lokalni ravni in na tej ravni tudi povzročajo največ stroškov. Pomemben akter
sodelovanja na področju okolja so tudi nevladne organizacija (NVO), saj gre za interesno
povezane posameznike, ki se zavedajo svoje družbene odgovornosti. Predstavniki civilne
družbe in nevladnih organizacij si že dalj časa prizadevajo za »pravico do participacije«, kar
pa je eden temeljnih problemov, saj NVO sicer sodelujejo s Komisijo pri oblikovanju
političnih smernic, nimajo pa pravne moči, da bi lahko same oblikovale predloge in jih
poslale v parlamentarno obravnavo. Ključne besede: okoljska politika, ravnanje z odpadki, akterij, nevladne organizacije Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 1696; Prenosov: 74 Celotno besedilo (994,83 KB) |
236. Strah pred javnim nastopanjemSonja Benčina, 2014 Opis: Strah pred javnim nastopanjem je strah, ki je prisoten skoraj v vsakem posamezniku. Je pojav,
ki ljudi lahko ovira pri vsakdanjem življenju in njihovih uspehih. Mnogi strah pred javnim
nastopanjem skrivajo in si ne priznajo, da jih le-ta ovira v življenju. Posledično se začnejo
javnemu nastopanju izogibati in s tem zmanjšajo možnost za uspešno premagovanje strahu
pred javnim nastopanjem. Če se s strahom pred javnim nastopanjem ne soočajo in ga ne
poskušajo odpraviti, se le-ta veča in vedno težje se ga znebijo. V diplomski nalogi sem
poskušala izvedeti, zakaj se posamezniki javnega nastopanja bojijo in kako, če sploh, strah
pred javnim nastopanjem premagujejo. Preverila sem pomen besed strah in fobija, dejstva o
strahu, kako samopodoba vpliva na pojavljanje strahu in preučila posledice strahu pred javnim
nastopanjem. V diplomsko nalogo sem vključila kvalitativno raziskavo, v kateri sem kot
merski instrument izvedla fokusno skupino. Tako raziskava kot tudi predelana literatura sta
dali podobne rezultate oziroma sklepe. Ugotovila sem, da se veliko posameznikov boji
javnega nastopanja. Najpogostejši vzrok za strah pred javnim nastopanjem je, da se
posamezniki bojijo biti izpostavljeni in ocenjevani. Bojijo se, da ne bodo sprejeti v družbo in
da jih bo ta zaradi napak pri nastopanju zavračala in izobčila. Na pojav strahu pred javnim
nastopanjem pomembno vpliva tudi samopodoba posameznika. Večina vprašanih ne
uporablja posebnih metod za odpravo strahu pred javnim nastopanjem, čeprav jih poznajo in
vedo, da bi jim lahko pomagale. Le dva izmed vprašanih pred javnimi nastopi izvajata jogo za
sprostitev. Avtorji prebrane literature svetujejo različne metode, ki pomagajo zmanjšati
oziroma odpraviti strah pred javnim nastopanjem. Razhajanje sem opazila le pri fokusni
skupini, kjer so bili vprašani skeptični do kakršnih koli metod za odpravljanje strahu pred
javnim nastopanjem. Poudarili so, da lahko posameznik strah pred javnim nastopanjem
premaga le z veliko vaje in trdne volje. Ključne besede: javno nastopanje, strah, fobija, samopodoba, socialna fobija Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 1138; Prenosov: 108 Celotno besedilo (601,30 KB) |
237. Trenutni položaj podjetnic v Sloveniji in ovire pri odločanju za žensko podjetništvoSlavica Kostevc, 2012 Opis: Diplomsko delo zajema najprej teoretična izhodišča s kratko predstavitvijo podjetništva kot
procesa ustvarjanja dobička, ki se povečuje z ustvarjanjem posameznikov, ki prevzemajo vsa
tveganja. V nalogi so podana temeljna načela podjetništva v Sloveniji, podjetništvo v svetu in
v Evropski uniji, s poudarkom na ženskem podjetništvu in dejanskemu stanju na tem
področju. Navedena dejstva so podkrepljena z izkušnjami podjetnic, ki nam predstavijo
žensko podjetništvo iz osebne izkušnje, z delovanjem v lokalnem okolju. V nalogi smo
ugotovili vzroke, dejavnike, ki vplivajo na (ne)odločitev žensk za podjetniško pot. Na svetu je
sicer več kot polovica žensk, vendar je kljub temu njihovo zastopstvo v podjetništvu še vedno
dokaj skromno. Neizkoriščen podjetniški potencial predstavljajo tudi Slovenke. Po deležu
podjetnic Slovenija sodi med države EU z najmanj podjetnicami, in čeprav je pred leti
slovensko žensko podjetništvo vodilo vsaj med balkanskimi državami, so jo zdaj skoraj vse že
prehitele. Tiste, ki pa se vendarle odločajo za podjetniško pot, izbirajo predvsem "ženske"
dejavnosti, kot je na primer frizerska, kozmetična, računovodska. Primarne podatke za lastno
empirično raziskavo smo zbrali s pomočjo fokusne skupine, in sicer podjetnic iz lokalnega
okolja (občina Brežice). Cilj izvedene kvalitativne empirične raziskave je bil, da na podlagi
pridobljenih rezultatov potrdi ali pa zavrže zastavljeno hipotezo po kateri bosta pomanjkanje
samozavesti in prevladujoči model ženske v slovenski družbi ključna zaviralna razloga za
vstop žensk v podjetništvo. Pridobljene podatke smo analizirali in ustrezno interpretirali. Delo
se zaključi s sklepnimi misli o ženskem podjetništvu pri nas in njegovih perspektivah v bližnji
prihodnosti. Ključne besede: podjetništvo, žensko podjetništvo, podjetnice, poslovanje, dejavnost, razlogi, ovire, lokalni nivo Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 791; Prenosov: 78 Celotno besedilo (1,04 MB) |
238. Odnos Slovencev do pripadnikov nekdanje JugoslavijeSandina Salihović, 2012 Opis: V Sloveniji živi veliko število priseljencev iz nekdanje države Jugoslavije. Eden izmed
glavnih razlogov za selitev je bil predvsem ekonomski, saj vsi »bežimo« tja, kjer so pogoji
ugodni. Zato nas je zanimalo, kako so to priseljevanje sprejeli Slovenci in kakšen je bil njihov
odnos do samih pripadnikov nekdanje Jugoslavije.
V diplomski nalogi smo raziskovali odnos Slovencev do pripadnikov nekdanjih držav
Jugoslavije. Odnos do tujcev predstavlja širše raziskovalno področje, medtem ko je tema
seminarske naloge Odnos Slovencev do pripadnikov nekdanje Jugoslavije, torej odnos do
Srbov, Hrvatov, Makedoncev in Bošnjakov. Empirični del naloge je razdeljen na dva dela, na
kvantitativni in kvalitativni del. S pomočjo kvantitativnega dela smo raziskovali, ali se kažejo
razlike v stopnji zaupanja narodom bivše Jugoslavije glede na starost in stopnjo izobrazbe
anketirancev. Prišli smo do zaključka, da razlike obstajajo. Z uporabo kvalitativne analize
oziroma intervjujev pa smo pridobili poglobljen pogled na tematiko s pomočjo petih
intervjuvancev – priseljencev iz nekdanje Jugoslavije, ki živijo na območju goriške regije.
Zanimalo nas je, kateri so po mnenju naših respondentov glavni dejavniki, ki vplivajo na
odnos Slovencev do pripadnikov narodov bivše Jugoslavije. Ugotovili smo, da naj bi na
odnos vplival tako status posameznika v družbi kot tudi sama narodna pripadnost
posameznika. Ključne besede: Slovenija, Jugoslavija, Slovenci, odnos, tujci, zaupanje, narod, Hrvati, Srbi, Makedonci, Bošnjaki Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 869; Prenosov: 92 Celotno besedilo (1,07 MB) |
239. Ali dober ESS projekt lahko dvigne socialni in kulturni kapital Romov v Sloveniji?Sandi Horvat, 2014 Opis: Diplomska naloga se nanaša na vprašanje v kolikšni meri, če sploh, lahko dobro zastavljen
projekt Evropskega socialnega sklada (ESS) za Rome dvigne njihov socialni in kulturni
kapital z izvajanjem različnih aktivnosti (predvsem učne pomoči) za romske otroke in
mladino.
Stereotipno razmišljanje o Romih v Sloveniji je takšno, da so Romi neizobražena skupnost in
po večini brezposelni. Zaradi tovrstnega razmišljanja tudi domneva, da bi naj romski učenci v
šoli imeli veliko težav z osvajanjem učne snovi. Ne glede na stereotipe je romska kultura zelo
razširjena in znana, tako v Sloveniji, kakor po svetu.
Podrobneje sem raziskal do sedaj edina tovrstna projekta na področju izobraževanja za Rome
v Sloveniji in sicer projekt romskih pomočnikov (UVRVI I.) in Dvig socialnega in kulturnega
kapitala v okoljih, kjer živijo predstavniki romske skupnosti. V kolikšni meri v tako velikih
projektih sodelujejo romske organizacije? Kako v takem primeru sestaviti tim ljudi (Romov)
in finančni načrt organizacije za uspešno izvajanje ključne aktivnosti – učno pomoč učencem
Romom?
Na to temo v Sloveniji še ni bilo veliko napisanega, o uspešnosti rezultatov pa lahko govorimo
samo, če tovrstni projekti potekajo vsaj nekaj let. V Sloveniji sta dosedanja ESS projekta za
Rome na področju izobraževanja bila v večinski meri zastavljena kot izvajanje učne pomoči
romskim učencem. Izvajale pa so se tudi aktivnosti za mladino in starše za bolj uspešnejše
vključevanje v otrokov izobraževalni proces in samo družbo. Opravil sem tudi terensko delo
intervjujev s starši romskih otrok, ki so bili nekaj let vključeni v učno pomoč v omenjenih
projektih in s starši, ki svojih otrok niso vključili v aktivnosti omenjenih projektov. Na podlagi
analize intervjujev bomo dobili odgovor na vprašanje ali so tovrstne aktivnosti res ključnega
pomena pri dvigu otrokovega učnega uspeha in posledično boljše izobrazbe ter zaposlitve. Ključne besede: Romi, ESS projekti, učna pomoč, učni uspeh, socialni kapital Romov, kulturni kapital Romov Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 904; Prenosov: 64 Celotno besedilo (1,41 MB) |
240. Obvladovanje komunikacijskih veščin v politikiRobin Vuga, 2015 Opis: Zdrav temelj kateregakoli uspešnega razmerja med nami in okolico je dobra komunikacija. Za
vsakega človeka je pomembno, da zna najprej pri sebi prepoznati, kako neverbalno
komunicira in kakšne signale pošilja ljudem okoli sebe, kajti najglasneje govori prav zunanja
podoba - naša obrazna mimika, gestikulacija, očesni stik, postava, ton glasu ... Sposobnost
razumeti in uporabiti neverbalno komunikacijo oziroma govorico telesa je močno orodje, ki
nam pomaga povezati se z drugimi, in tudi izraziti, kaj dejansko čutimo, in nam na takšen
način pomaga graditi boljša razmerja. Nenazadnje naša prava občutja najbolj iskreno izrazimo
prav v neverbalni obliki in to velja za vsa področja v naši civilnodružbeni sferi. Pobliže smo
spoznali, kako lahko te elemente komunikacije prenesemo v politiko. So določene oblike
komuniciranja res boljše kot druge ter privedejo do pozitivnejših rezultatov? Smo z
drugačnim videzom lahko res prepričljivejši? Vsekakor so odgovori na takšna vprašanja
dobrodošli za ljudi, ki so profesionalno vpleteni v politiko, kajti biti politik ni le sprejemanje
odločitev, ki bodo vplivale na ljudstvo, temveč je tudi prepričevanje le-tega. Prav s takšnimi
vprašanji smo se ukvarjali v diplomskem delu. Pobliže smo spoznali teoretsko ozadje
nekaterih elementov neverbalne komunikacije, iz katerih smo izpeljali tudi štiri hipoteze. V
empiričnem delu pa smo preko anketiranja poizkušali te hipoteze bodisi potrditi ali ovreči. Ključne besede: neverbalna komunikacija, govorica telesa, politika, politični marketing, diplomske naloge Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 735; Prenosov: 60 Celotno besedilo (1,36 MB) |