Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


231 - 240 / 451
Na začetekNa prejšnjo stran20212223242526272829Na naslednjo stranNa konec
231.
Vpliv spletnih socialnih omrežij na medosebne odnose med mladimi
Tjaša Peršič, 2012

Opis: Predmet diplomske naloge so spletna socialna omrežja in njihov vpliv na medosebne odnose mladih. Z nalogo smo želeli ugotoviti, ali mladi poznajo in uporabljajo spletna socialna omrežja, njihove motive za uporabo le-teh, ter kako le-ta vplivajo na njihove medosebne odnose v resničnem svetu. Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov. V teoretičnem delu so predstavljeni ključni pojmi, kot so spletna socialna omrežja, računalniško posredovana komunikacija in medosebni odnosi. Teoretični del smo zaključili s predstavitvijo nekaterih dosedanjih ugotovitev raziskav, ki so bile izvedene na področju uporabe interneta med mladimi. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati in ključne ugotovitve kvantitativne ter kvalitativne raziskave. Iz opravljenih raziskav smo prišli do zaključka, da se ugotovitve empiričnega dela skladajo z ugotovitvami teoretičnega dela. Ugotovili smo, da mladi zelo dobro poznajo spletna socialna omrežja, saj so skoraj vsi uporabniki spletnih socialnih omrežij, da jih najpogosteje uporabljajo z namenom preganjanja dolgčasa ter ohranjanja že vzpostavljenih medosebnih odnosov v resničnem življenju. Vendar, kljub veliki uporabi spletnih socialnih omrežij, rezultati kvantitativne raziskave kažejo na to, da se današnja mladina še vedno zaveda, da je osebni stik kvalitetnejši in pristnejši, ker omogoča prave in pristne medosebne odnose, kar pa spletna socialna omrežja ne morejo omogočiti. Z opravljeno kvalitativno raziskavo, pa smo prišli do ugotovitve, da spletna socialna omrežja tako pozitivno kot negativno vplivajo na mladostnikove medosebne odnose, odvisno pa je od tega, kako jih posameznik uporablja.
Ključne besede: spletna socialna omrežja, mladi, medosebni odnosi, vpliv
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 2633; Prenosov: 419
.pdf Celotno besedilo (765,00 KB)

232.
Razvoj kadrov in kadrovske dejavnosti v izbranem podjetju
Tea Vogrič, 2017

Opis: Diplomska naloga obravnava razvoj kadrov in kadrovske dejavnosti v izbranem podjetju. Podjetja se morajo zavedati, da so zaposleni zelo pomemben člen v organizaciji. Načrtovanje in vodenje človeških virov v organizaciji predstavlja pomembno konkurenčno prednost. Razvoj kadrov je eden izmed temeljnih ciljev politike podjetja. Zadovoljni in motivirani zaposleni pripomorejo k uspešnosti podjetja. Za razvoj kadrov v podjetju skrbi kadrovska dejavnost, ki nosi veliko odgovornost pri načrtovanju kadrov, izbiri kadrov, uvajanju kadrov in razvoju kadrov. Osnovna dejavnost izbranega podjetja je pridelava kakovostnih vin, je nastala leta 1947. Podjetje zaposluje 94 ljudi. V letu 2015 je podjetje uvedlo novosti na področju načrtovanja in ravnanja s človeškimi viri. Z novimi akti podjetje uvaja sodoben sistem ravnanja s človeškimi viri. Z uvedbo izvajanja letnih razgovorov, novega plačnega sistema in sistema nagrajevanja želijo motivirati zaposlene in jih usmeriti k doseganju zastavljenih ciljev. V diplomskem delu smo preučili pomen kadrovske dejavnost in njeno vlogo v izbranem podjetju. S pregledom domače in tuje strokovne literature, internih aktov podjetja ter izvedbe intervjuja/ankete smo pridobili podatke o dejavnostih kadrovske službe podjetja. Z izvedbo raziskave smo izpostavili pomen načrtovanja človeških virov, učinkovitega sistema nagrajevanja in motiviranja zaposlenih ter pomena spremljanja zaposlenih. Izobraževanje in usposabljanje zaposlenih je pomembno tako za zaposlene kot za podjetje. Zaposleni osebne cilje hitreje uskladijo s cilji organizacije, kar spodbuja k večji pripadnosti in usmerjenosti k doseganju želenih rezultatov.
Ključne besede: človeški viri, razvoj kadrov, kadrovska dejavnost, uspeh, diplomske naloge
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 867; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

233.
Komunikacija in reševanje konfliktnih situacij med starši in otroki v družini
Tanja Tominec, 2012

Opis: V zadnjem času je za starše pomembno predvsem kakovostno družinsko življenje. Pri tem imata bistveno vlogo dobra komunikacija in uspešno reševanje konfliktov. Diplomska naloga opredeljuje družino, pogovore, komunikacijo, konflikte in strategije reševanja konfliktov. Kvantitativna in kvalitativna raziskava sta pokazali, da je komunikacija med starši in otroki dobra, da se z mamo in očetom bolje razumejo sinovi kot hčere, da ni razlik v komunikaciji med starši in otroki iz ruralnega ali mestnega okolja, da na komunikacijo z mamo vpliva zaupanje staršem, občutek, da me imajo starši radi in počutje doma. Današnji starši se več pogovarjajo z otroki, vendar menijo, da je pogovorov premalo. V družinah se pogovarjajo o svojih potrebah, željah, o doživljanju in čustvih. Komunikacija je raznovrstna in se razlikuje od družine do družine. Konflikti med starši in otroki se pojavljajo na področju šolanja, socialnih dejavnosti, družinskih odnosov in obveznosti. Načinov za reševanje konfliktov je veliko, eni so uspešni, drugi ne. Starši in otroci večinoma konflikte rešujejo konstruktivno, s sklepanjem kompromisov in pogajanjem. Iz ugotovitev so izpeljani predlogi za uspešno reševanje konfliktnih situacij med starši in otroki v družini.
Ključne besede: družina, komunikacija, pogovori, konflikti, reševanje konfliktov
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 1312; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

234.
Vpliv moralnih vrednot na oblikovanje organizacijske kulture v javnem sektorju
Tanja Krajišnik, 2015

Opis: Diplomska naloga obravnava pojav organizacijske kulture in vrednot, ki vplivajo na oblikovanje kulturnih vzorcev in norm v javnem sektorju. Najprej smo razložili pojma organizacija in organizacijska kultura ter podali njuno razlago in funkcije v okvirih javnega sektorja. Pri obrazložitvi organizacijske kulture je uporabljeno nekaj bolj uveljavljenih definicij, ki so pomembno vplivale na razumevanje pojava organizacijske kulture. Drugo poglavje se osredotoča na etiko in moralne vrednote v poslovanju. Pojasnjena sta pojma etika in morala nato pa osnovne kategorije etike in poslovne etike. V tretjem poglavju se naloga poglablja v organizacijsko kulturo in vrednote v slovenskem javnem sektorju. Pri tem se najbolj osredotoča na vrednote v javnem sektorju in oblikovanje slovenskega javnega sektorja ter z njim njegove organizacijske kulture skozi zgodovino. Na podlagi sekundarnih podatkov je podana analiza stanja na področju vrednot in etike v starih in novih državah članicah Evropske unije, in sicer na primeru Nizozemske in Slovenije. V empiričnem delu diplomske naloge so predstavljeni rezultati kvalitativne raziskave med zaposlenimi in njihovimi nadrejenimi v organizacijah javnega sektorja. Ugotovitve, do katerih smo prišli, so podane ločeno za zaposlene in njihove vodilne delavce. Na koncu smo pridobljene rezultate primerjali med sabo. V zaključku smo podali povzetek ugotovitev in nekaj lastnih razmišljanj o tej problematiki.
Ključne besede: organizacijska kultura, vrednote, javni sektor, etika, morala, diplomske naloge
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 873; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

235.
Skupna okoljska politika Evropske unije
Tajda Koncut, 2011

Opis: Okoljska politika je relativno mlado področje politik EU, saj je postala formalno priznana kot pravni red Evropske skupnosti šele po podpisu Enotnega evropskega akta leta 1987. Vendar je tudi eno izmed hitro rastočih področij političnih aktivnosti v Evropski uniji (EU), saj vsebuje več kot 200 zakonodajnih predpisov. Ena od prednostnih nalog okoljske politike EU je ravnanje z odpadki. Odpadki so eden izmed bistvenih problemov modernih družb. V EU vsako leto ustvarimo približno 3,5 tone trdnih odpadkov na vsakega državljana. Težišče politike EU je na preprečevanje nastajanja odpadkov, reciklaži in ponovni uporabi, boljših pogojih odstranjevanja in uredbah o prevozih odpadkov. Evropski policy proces sestavljajo subnacionalna, nacionalna in nadnacionalna raven, posledica tega pa je veliko število akterjev, ki so na takšen ali drugačen način vključeni v oblikovanje in implementacijo skupnih evropskih okoljskih politik. Kljub pomenu celotnega prepleta ostajajo nacionalne države najpomembnejši akterji, saj igrajo v celotnem policy procesu osrednjo vlogo. Poleg nacionalne ravni igra pomembno vlogo tudi raven EU. Njen največji pomen je v fazi oblikovanja okoljskih politik. Lokalni oziroma subnacionalni akterji imajo v procesu oblikovanja politik različne vloge, ki so odvisne od položaja in moči lokalnih skupnosti v posameznih ureditvah držav članic. V vsakem primeru je položaj lokalnih skupnosti pomemben v procesu implementacije, saj se mnoge okoljske politike v končni fazi izvajajo na lokalni ravni in na tej ravni tudi povzročajo največ stroškov. Pomemben akter sodelovanja na področju okolja so tudi nevladne organizacija (NVO), saj gre za interesno povezane posameznike, ki se zavedajo svoje družbene odgovornosti. Predstavniki civilne družbe in nevladnih organizacij si že dalj časa prizadevajo za »pravico do participacije«, kar pa je eden temeljnih problemov, saj NVO sicer sodelujejo s Komisijo pri oblikovanju političnih smernic, nimajo pa pravne moči, da bi lahko same oblikovale predloge in jih poslale v parlamentarno obravnavo.
Ključne besede: okoljska politika, ravnanje z odpadki, akterij, nevladne organizacije
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 1696; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (994,83 KB)

236.
Strah pred javnim nastopanjem
Sonja Benčina, 2014

Opis: Strah pred javnim nastopanjem je strah, ki je prisoten skoraj v vsakem posamezniku. Je pojav, ki ljudi lahko ovira pri vsakdanjem življenju in njihovih uspehih. Mnogi strah pred javnim nastopanjem skrivajo in si ne priznajo, da jih le-ta ovira v življenju. Posledično se začnejo javnemu nastopanju izogibati in s tem zmanjšajo možnost za uspešno premagovanje strahu pred javnim nastopanjem. Če se s strahom pred javnim nastopanjem ne soočajo in ga ne poskušajo odpraviti, se le-ta veča in vedno težje se ga znebijo. V diplomski nalogi sem poskušala izvedeti, zakaj se posamezniki javnega nastopanja bojijo in kako, če sploh, strah pred javnim nastopanjem premagujejo. Preverila sem pomen besed strah in fobija, dejstva o strahu, kako samopodoba vpliva na pojavljanje strahu in preučila posledice strahu pred javnim nastopanjem. V diplomsko nalogo sem vključila kvalitativno raziskavo, v kateri sem kot merski instrument izvedla fokusno skupino. Tako raziskava kot tudi predelana literatura sta dali podobne rezultate oziroma sklepe. Ugotovila sem, da se veliko posameznikov boji javnega nastopanja. Najpogostejši vzrok za strah pred javnim nastopanjem je, da se posamezniki bojijo biti izpostavljeni in ocenjevani. Bojijo se, da ne bodo sprejeti v družbo in da jih bo ta zaradi napak pri nastopanju zavračala in izobčila. Na pojav strahu pred javnim nastopanjem pomembno vpliva tudi samopodoba posameznika. Večina vprašanih ne uporablja posebnih metod za odpravo strahu pred javnim nastopanjem, čeprav jih poznajo in vedo, da bi jim lahko pomagale. Le dva izmed vprašanih pred javnimi nastopi izvajata jogo za sprostitev. Avtorji prebrane literature svetujejo različne metode, ki pomagajo zmanjšati oziroma odpraviti strah pred javnim nastopanjem. Razhajanje sem opazila le pri fokusni skupini, kjer so bili vprašani skeptični do kakršnih koli metod za odpravljanje strahu pred javnim nastopanjem. Poudarili so, da lahko posameznik strah pred javnim nastopanjem premaga le z veliko vaje in trdne volje.
Ključne besede: javno nastopanje, strah, fobija, samopodoba, socialna fobija
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 1138; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (601,30 KB)

237.
Trenutni položaj podjetnic v Sloveniji in ovire pri odločanju za žensko podjetništvo
Slavica Kostevc, 2012

Opis: Diplomsko delo zajema najprej teoretična izhodišča s kratko predstavitvijo podjetništva kot procesa ustvarjanja dobička, ki se povečuje z ustvarjanjem posameznikov, ki prevzemajo vsa tveganja. V nalogi so podana temeljna načela podjetništva v Sloveniji, podjetništvo v svetu in v Evropski uniji, s poudarkom na ženskem podjetništvu in dejanskemu stanju na tem področju. Navedena dejstva so podkrepljena z izkušnjami podjetnic, ki nam predstavijo žensko podjetništvo iz osebne izkušnje, z delovanjem v lokalnem okolju. V nalogi smo ugotovili vzroke, dejavnike, ki vplivajo na (ne)odločitev žensk za podjetniško pot. Na svetu je sicer več kot polovica žensk, vendar je kljub temu njihovo zastopstvo v podjetništvu še vedno dokaj skromno. Neizkoriščen podjetniški potencial predstavljajo tudi Slovenke. Po deležu podjetnic Slovenija sodi med države EU z najmanj podjetnicami, in čeprav je pred leti slovensko žensko podjetništvo vodilo vsaj med balkanskimi državami, so jo zdaj skoraj vse že prehitele. Tiste, ki pa se vendarle odločajo za podjetniško pot, izbirajo predvsem "ženske" dejavnosti, kot je na primer frizerska, kozmetična, računovodska. Primarne podatke za lastno empirično raziskavo smo zbrali s pomočjo fokusne skupine, in sicer podjetnic iz lokalnega okolja (občina Brežice). Cilj izvedene kvalitativne empirične raziskave je bil, da na podlagi pridobljenih rezultatov potrdi ali pa zavrže zastavljeno hipotezo po kateri bosta pomanjkanje samozavesti in prevladujoči model ženske v slovenski družbi ključna zaviralna razloga za vstop žensk v podjetništvo. Pridobljene podatke smo analizirali in ustrezno interpretirali. Delo se zaključi s sklepnimi misli o ženskem podjetništvu pri nas in njegovih perspektivah v bližnji prihodnosti.
Ključne besede: podjetništvo, žensko podjetništvo, podjetnice, poslovanje, dejavnost, razlogi, ovire, lokalni nivo
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 791; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

238.
Odnos Slovencev do pripadnikov nekdanje Jugoslavije
Sandina Salihović, 2012

Opis: V Sloveniji živi veliko število priseljencev iz nekdanje države Jugoslavije. Eden izmed glavnih razlogov za selitev je bil predvsem ekonomski, saj vsi »bežimo« tja, kjer so pogoji ugodni. Zato nas je zanimalo, kako so to priseljevanje sprejeli Slovenci in kakšen je bil njihov odnos do samih pripadnikov nekdanje Jugoslavije. V diplomski nalogi smo raziskovali odnos Slovencev do pripadnikov nekdanjih držav Jugoslavije. Odnos do tujcev predstavlja širše raziskovalno področje, medtem ko je tema seminarske naloge Odnos Slovencev do pripadnikov nekdanje Jugoslavije, torej odnos do Srbov, Hrvatov, Makedoncev in Bošnjakov. Empirični del naloge je razdeljen na dva dela, na kvantitativni in kvalitativni del. S pomočjo kvantitativnega dela smo raziskovali, ali se kažejo razlike v stopnji zaupanja narodom bivše Jugoslavije glede na starost in stopnjo izobrazbe anketirancev. Prišli smo do zaključka, da razlike obstajajo. Z uporabo kvalitativne analize oziroma intervjujev pa smo pridobili poglobljen pogled na tematiko s pomočjo petih intervjuvancev – priseljencev iz nekdanje Jugoslavije, ki živijo na območju goriške regije. Zanimalo nas je, kateri so po mnenju naših respondentov glavni dejavniki, ki vplivajo na odnos Slovencev do pripadnikov narodov bivše Jugoslavije. Ugotovili smo, da naj bi na odnos vplival tako status posameznika v družbi kot tudi sama narodna pripadnost posameznika.
Ključne besede: Slovenija, Jugoslavija, Slovenci, odnos, tujci, zaupanje, narod, Hrvati, Srbi, Makedonci, Bošnjaki
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 869; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

239.
Ali dober ESS projekt lahko dvigne socialni in kulturni kapital Romov v Sloveniji?
Sandi Horvat, 2014

Opis: Diplomska naloga se nanaša na vprašanje v kolikšni meri, če sploh, lahko dobro zastavljen projekt Evropskega socialnega sklada (ESS) za Rome dvigne njihov socialni in kulturni kapital z izvajanjem različnih aktivnosti (predvsem učne pomoči) za romske otroke in mladino. Stereotipno razmišljanje o Romih v Sloveniji je takšno, da so Romi neizobražena skupnost in po večini brezposelni. Zaradi tovrstnega razmišljanja tudi domneva, da bi naj romski učenci v šoli imeli veliko težav z osvajanjem učne snovi. Ne glede na stereotipe je romska kultura zelo razširjena in znana, tako v Sloveniji, kakor po svetu. Podrobneje sem raziskal do sedaj edina tovrstna projekta na področju izobraževanja za Rome v Sloveniji in sicer projekt romskih pomočnikov (UVRVI I.) in Dvig socialnega in kulturnega kapitala v okoljih, kjer živijo predstavniki romske skupnosti. V kolikšni meri v tako velikih projektih sodelujejo romske organizacije? Kako v takem primeru sestaviti tim ljudi (Romov) in finančni načrt organizacije za uspešno izvajanje ključne aktivnosti – učno pomoč učencem Romom? Na to temo v Sloveniji še ni bilo veliko napisanega, o uspešnosti rezultatov pa lahko govorimo samo, če tovrstni projekti potekajo vsaj nekaj let. V Sloveniji sta dosedanja ESS projekta za Rome na področju izobraževanja bila v večinski meri zastavljena kot izvajanje učne pomoči romskim učencem. Izvajale pa so se tudi aktivnosti za mladino in starše za bolj uspešnejše vključevanje v otrokov izobraževalni proces in samo družbo. Opravil sem tudi terensko delo intervjujev s starši romskih otrok, ki so bili nekaj let vključeni v učno pomoč v omenjenih projektih in s starši, ki svojih otrok niso vključili v aktivnosti omenjenih projektov. Na podlagi analize intervjujev bomo dobili odgovor na vprašanje ali so tovrstne aktivnosti res ključnega pomena pri dvigu otrokovega učnega uspeha in posledično boljše izobrazbe ter zaposlitve.
Ključne besede: Romi, ESS projekti, učna pomoč, učni uspeh, socialni kapital Romov, kulturni kapital Romov
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 904; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

240.
Obvladovanje komunikacijskih veščin v politiki
Robin Vuga, 2015

Opis: Zdrav temelj kateregakoli uspešnega razmerja med nami in okolico je dobra komunikacija. Za vsakega človeka je pomembno, da zna najprej pri sebi prepoznati, kako neverbalno komunicira in kakšne signale pošilja ljudem okoli sebe, kajti najglasneje govori prav zunanja podoba - naša obrazna mimika, gestikulacija, očesni stik, postava, ton glasu ... Sposobnost razumeti in uporabiti neverbalno komunikacijo oziroma govorico telesa je močno orodje, ki nam pomaga povezati se z drugimi, in tudi izraziti, kaj dejansko čutimo, in nam na takšen način pomaga graditi boljša razmerja. Nenazadnje naša prava občutja najbolj iskreno izrazimo prav v neverbalni obliki in to velja za vsa področja v naši civilnodružbeni sferi. Pobliže smo spoznali, kako lahko te elemente komunikacije prenesemo v politiko. So določene oblike komuniciranja res boljše kot druge ter privedejo do pozitivnejših rezultatov? Smo z drugačnim videzom lahko res prepričljivejši? Vsekakor so odgovori na takšna vprašanja dobrodošli za ljudi, ki so profesionalno vpleteni v politiko, kajti biti politik ni le sprejemanje odločitev, ki bodo vplivale na ljudstvo, temveč je tudi prepričevanje le-tega. Prav s takšnimi vprašanji smo se ukvarjali v diplomskem delu. Pobliže smo spoznali teoretsko ozadje nekaterih elementov neverbalne komunikacije, iz katerih smo izpeljali tudi štiri hipoteze. V empiričnem delu pa smo preko anketiranja poizkušali te hipoteze bodisi potrditi ali ovreči.
Ključne besede: neverbalna komunikacija, govorica telesa, politika, politični marketing, diplomske naloge
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 735; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh