Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


241 - 250 / 451
Na začetekNa prejšnjo stran21222324252627282930Na naslednjo stranNa konec
241.
Institucionalno varstvo kot podjetniški izziv
Robi Brglez, 2011

Opis: V diplomskem delu sta podrobneje predstavljena vidika podjetništvo in institucionalno varstvo. V kontekstu podjetništva je podrobneje izpostavljen ključni poslovni dokument – poslovni načrt. Gre za opredelitev ključnih strukturnih elementov, ki omogočajo zaznavanje trţnih priloţnosti, vključevanje bistvenih deleţnikov, pripravljenost na tveganje ter končno izpeljavo dejavnosti na trgu. Za ta namen je bil oblikovan poslovni načrt za konstituiranje novega Doma starejših v občini Slovenska Bistrica, največji nemestni občini v Sloveniji, ki doma ne premore, in tako poslovno posega na področje institucionalnega varstva starejših. Varstvo starejših v Sloveniji je danes v sodobni druţbi 21. stoletja povsem zastarelo in neprimerno. Od »hotelske« obravnave do prilagajanja starostnika sistemu varstva, namesto obratno, je stanje, ki postaja ob trendih daljšanja ţivljenjske dobe starostnikov in pojava številnih bolezenskih stanj, kot so depresija, demenca, osteoporoza, srčno-ţilne bolezni, vse bolj problematično in neprimerno za drţavo, ki je ţe sedem let v EU. Rezultati raziskave, ki je bila opravljena na primeru občine Slovenska Bistrica, so pokazali dve ključni ugotovitvi. Prvič, urejenost institucionalnega področja v občini postaja vse pomembnejša, čemur so zlasti pritrjevali mladi do 30 let. Drugič, dom starejših je investicija, ki jo bo treba v občini izpeljati in realizirati v čim krajšem času oz. v naslednjih treh letih. Kot tretje pa celotno sliko dopolnjuje splošno znano dejstvo, katerega posledic se vsi ključni druţbeni akterji, ljudje, drţava in njene pooblaščene institucije in sistem, ki je posledica njihovega delovanja, še ne zavedajo prav dobro, in sicer krhanje solidarnostnih vezi med mlajšo in starejšo generacijo, daljšanje ţivljenjske dobe in pojav novih bolezni, kar bo v prihodnje zahtevalo drugačno politiko, vodenje in obravnavo starejših v institucionalnem okviru ter jasno definiranje vlog mlajših pri vzdrţevanju medgeneracijske solidarnosti.
Ključne besede: podjetništvo, institucionalno varstvo, starejši, dom starejših, poslovni načrt
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 955; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (1022,32 KB)

242.
Percepcija levice in desnice v slovenski družbi
Ranko Bjelovuk, 2012

Opis: Danes praktično ne mine dan, da ne bi slišali kaj v zvezi z levičarji in desničarji, o levi in desni politični opciji, bolj redki pa so tisti, četudi se goreče deklarirajo kot levičarji ali desničarji, ki pravzaprav vedo, kaj levica in desnica sploh sta. Katera so pravzaprav tista dejstva, na osnovi katerih se lahko posameznik v Sloveniji umesti v politični prostor? Čeprav je Slovenija z odhodom Janeza Drnovška praktično izgubila politično sredino, prepad med levimi in desnimi pa je danes večji kot kadarkoli prej, je le malo takšnih, ki znajo odgovoriti na zgornje vprašanje. Ker tako mediji kot politični akterji z neverjetno lahkotnostjo uporabljajo ta dva pojma, velika večina posameznikov pa ju je brez vsakršnih zadržkov sprejela, diplomska naloga išče odgovor na vprašanje, ali je skladnost med zaznavami levice in desnice politično opredeljenih državljanov enaka teoretični razlagi teh dveh političnih opcij. Tako kvalitativna kot kvantitativna raziskava je pokazala, da je teoretična razlaga levice in desnice Slovencem vse prej kot znana, zato ni presenetljivo, da se za določeno politično opcijo odločijo iz povsem drugih razlogov. Raziskava sicer ne da natančnih odgovorov, kateri razlogi imajo pravzaprav največjo težo, izpostaviti pa velja odnos do polpretekle zgodovine in rimskokatoliške cerkve.
Ključne besede: levica, desnica, politične stranke, rimokatoliška cerkev, zgodovina
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 851; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

243.
Odnos slovenske družbe do homoseksualnosti
Neža Juršič, 2015

Opis: Diplomsko delo analizira in predstavlja, kakšen je odnos slovenske družbe in njenih prebivalcev do homoseksualnosti. Do rezultatov smo prišli tako, da smo najprej izvedli teoretični pregled relevantne literature, nato pa uporabili kvantitativno in kvalitativno raziskovanje. Za slovensko družbo ne moremo reči, da popolnoma sprejema vse vidike homoseksualnosti. Sprejema javno izkazovanje homoseksualne spolne usmerjenosti, ne motijo jih homoseksualni sosedje, menijo, da bi homoseksualci morali imeti svobodo, da si uredijo življenje po lastnih željah in podpirajo njihovo zaposlovanje v vojski. Ne sprejemajo pa spolnega odnosa med osebama istega spola, saj menijo da je to vedno slabo, ravno tako pa menijo, da homoseksualci ne bi smeli imeti možnosti posvojitve otrok saj menijo, da taka vzgoja ni enako dobra kot vzgoja heteroseksualnega para. Odnos Slovencev in Slovenk do homoseksualnosti se od leta 1991 spreminja in sicer v smeri večjega družbenega sprejemanja, za kar so zaslužni predvsem gejevski in lezbični aktivisti s svojim delovanjem, sprememba in povečanje medijske pozornosti glede homoseksualnosti, upad vpliva Rimskokatoliške cerkve v Sloveniji, pravne spremembe glede ureditve življenja homoseksualcev in to, da je ta tematika postala del agende levih političnih strank v Sloveniji.
Ključne besede: homoseksualnost, družba, Slovenija, spolna usmerjenost, diplomske naloge
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 808; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (703,06 KB)

244.
Kazalniki kakovosti v procesu nenehnega izboljševanja dela v osnovni šoli
Nadja Pahor Bizjak, 2009

Opis: Tako kot na celotnem področju družbenega življenja se tudi na področju vzgoje in izobraževanja zanimanje za kakovost povečuje. V šolah to pomeni predvsem premik od zunanjega kontroliranja k notranjemu zagotavljanju in izboljševanju kakovosti. Pri modelu vodenja TQM, modelu odličnosti EFQM in modelu obvladovanja sprememb se pojavljajo ista področja delovanja oziroma dejavniki. V vseh modelih prepoznamo skupne gradnike: pomen in vpliv okolja, prepoznavanje in zadovoljevanje potreb uporabnikov, motiviranje in spodbujanje posameznikov, ustvarjanje ugodne klime in v kakovost usmerjene kulture, usmerjenost v rezultate ter poudarjen pomen voditeljstva. Tudi področja samoevalvacije v šolah se v ključnih vidikih prekrivajo s temeljnimi gradniki vodenja celovite kakovosti. Šole se same odločijo za metodo, način in obseg samoevalvacije, kar prinaša s seboj tudi nekaj pasti. Zgoraj opisana področja, ki so pomembna za izboljševanje kakovosti, smo zajeli v modelu kazalnikov kakovosti. Pripravili smo model, po katerem lahko šola redno spremlja, ocenjuje in evalvira področja svojega delovanja. Izdelan je ob upoštevanju izhodišč modela odličnosti in sistema uravnoteženih kazalnikov ter naslonitvi na rezultate projekta Modro oko. Pripravili smo osem kazalnikov, ki prikazujejo rezultate s področja uporabnikov, zaposlenih, družbe in vodenja. Za podporna orodja smo pripravili anketne vprašalnike. Za uvedbo in spremljanje kakovosti smo pripravili pristop, ki temelji na Demingovem PDCA ciklu.
Ključne besede: kazalniki kakovosti, kontroliranje kakovosti, zagotavljanje kakovosti, izboljševanje kakovosti, model poslovne odličnosti, EFQM, celovito obvladovanje kakovosti, obvladovanje sprememb
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 1281; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

245.
Delo varuha človekovih pravic Republike Slovenije
Mirjana Kavčič, 2015

Opis: Problematika kršenja človekovih pravic nas spremlja že skozi zgodovino. Poleg pravic pa imajo ljudje tudi dolžnosti, ki jih morajo izpolnjevati, da bi bili upravičeni do pravic. Velikokrat so nam pravice kršene – predstavitev institucije, kot je Varuh človekovih pravic, je smiselno obravnavati v obliki diplomskega dela, saj nas poznavanje različnih prijemov ščiti, ko ostanemo nemočni in velikokrat brez potrebnega osnovnega znanja kako pristopiti pred državo ali sodstvo. Letno poročilo Varuha poroča o velikem številu kršitev na različnih področjih, kjer se srečuje z obupanimi ljudmi, ki trdijo, da državni organ krši njihove človekove pravice in temeljne svoboščine. Kljub varovalnim mehanizmom za zmanjšanje kršitev in ozaveščanje o pravicah in dolžnostih statistika kaže o določenem številu upravičenih pobud državljanov. Prvi sklop predstavlja teoretični del, ki sem ga razčlenila na šest poglavij. Prvo je splošni opis pravic in svoboščin človekova in državljana. Sledi poglavje, ki opisuje razvoj varuha človekovih pravic skozi zgodovino, v tretjem poglavju sledi postavitev človekove pravice v slovenski ustavni sistem. Četrto poglavje predstavlja institucijo varuha človekovih pravic Republike Slovenije. Peto poglavje je namenjeno delu varuha in področja katera pokriva. Šesto poglavje pa ponazarja kakšen je postopek izpolnjevanja obrazca za oddajo pobude Varuhu. Drugi sklop je namenjen empiričnemu delu, kjer s kvantitativno metodo že obstoječe reprezentativne ankete odgovorim na zastavljene hipoteze. Na koncu sledi razprava, kjer sem predstavila ugotovitve na podlagi javnomnenjske raziskave in podala kritično mišljenje.
Ključne besede: človekove pravice, ustava, javne institucije, varuh človekovih pravic, diplomske naloge
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 781; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

246.
Politična prisotnost žensk v slovenskem parlamentu od osamosvojitve do danes
Milena Bartelj, 2011

Opis: Med ţenskami in moškimi obstajajo razlike, tako v fizičnem in osebnostnem profilu, kot tudi v načinu razmišljanja, delovanja, vodenja, komuniciranja, čutenja. Sredi leta 2009 je v Sloveniji ţivelo 2.042.335 prebivalcev, med njimi 1.030.568 ţensk in 1.011.767 moških. Čeprav se v Sloveniji letno rodi manj deklic kot dečkov, je ţensk v skupnem številu prebivalstva več kot moških, kajti ţivljenjska doba ţensk je danes zaradi genetskih, socioloških, zdravstvenih in drugih razlogov povprečno skoraj devet let daljša kot ţivljenjska doba moških (Statistični urad RS, 2010). Glede na gostoto prebivalstva v drţavi so ţenske neustrezno zastopane na vseh ravneh političnega odločanja; tako v voljenih kot v imenovanih političnih telesih, na drţavni in na lokalni ravni. Odsotnost ţensk v politiki je resen problem, ki ga je potrebno rešiti, drţave pa ga poskušajo reševati tako na mednarodnem kot na drţavnem in lokalnem nivoju. Slovenija je v evropskem in svetovnem merilu drţava z nizkim deleţem ţensk v politiki. Z namenom zagotavljanja bolj uravnoteţene zastopanosti ţensk v politiki je bil leta 2006 spremenjen Zakon o lokalnih volitvah, katerega namen je postopno uvajanje 40 % kvot za manj zastopani spol. Za večjo prisotnost in angaţiranost ţensk v politiki je bistvenega pomena, da so zagotovljeni mehanizmi, od zakonodaje do posebnih ukrepov znotraj političnih strank, ki ţenskam omogočajo laţji vstop in udeleţbo v politiki. Poleg tega je izrednega pomena politična kultura znotraj strank ter v političnih telesih na lokalni, drţavni in nacionalni ravni. Velik pomen imajo tudi mediji, kultura v drţavi, tradicija, delitev moško − ţenskih vlog, ekonomska neodvisnost, izobraţenost. Pri procesih odločanja v RS je prisotnost ţensk zelo pomembna, saj ima Drţavni zbor RS reprezentativno vlogo in zastopa interese vseh drţavljank in drţavljanov. Odsotnost ţensk pomeni, da polovica prebivalstva nima moţnosti izraţati svojih mnenj, stališč, izkušenj ter s tem tudi ne moţnosti vpliva na politične predloge, pobude, spremembe in odločitve. V dvajsetih letih, od osamosvojitve do danes (2011), je zastopanost ţensk v slovenskem parlamentu nizka in se giblje med 7 in 13 %.
Ključne besede: ženske študije, parlament, ženske kvote, politične stranke, volilni sistem, enaka volilna pravica
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 1140; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (869,92 KB)

247.
Prenova poslovnih procesov
Miha Velušček, 2013

Opis: Časi, v katerih se nahajamo, so nestabilni. Sile odjemalcev, konkurence ter sprememb so se v zadnjih nekaj desetletjih zelo spremenile, kar je povzročilo veliko zmedo na trgu, kjer poslujejo organizacije. Hud udarec pa jim je zadala še finančna kriza, ki je povzročila propad prenekaterih zadolženih podjetij. Načinov, kako se podjetje odzove na spremembe v okolju, je več. Eden od njih je prenova poslovanja. Obstaja veliko metod prenove poslovanja, v svoji diplomski nalogi se bom osredotočil le na nekatere. Tako bom na grobo opisal ter med sabo primerjal metodo prenove poslovnih procesov, metodo managementa poslovnih procesov, metodo upravljanja z znanjem, metodo celovitega upravljanja s kakovostjo, metodo Kaizen ter metodo 5S.
Ključne besede: poslovni proces, BPM, BPR, TQM, Kaizen, 5S, upravljanje z znanjem, primerjava metodologij pri prenovi poslovanja
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 849; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (783,53 KB)

248.
Vpliv uspeha košarkarske reprezentance na evropskem prvenstvu v košarki 2017
Miha Lipičar, 2020

Opis: Namen diplomske naloge je predstaviti športni turizem kot podvejo turizma, na katero radi pozabimo. Vpliv športnega turizma ni viden le na razvijajoči se lokalni ekonomiji, temveč tudi v dobri predstavnosti države oziroma kraja. Teoretični del sem razdelil na tri glavne dele. Najprej sem podrobno predstavil športni turizem od njegovega začetka do njegove sedanjosti. S predstavitvijo njegovih lastnosti ter dejavnikov sem predstavil tudi različne vrste športnega turizma. V drugem delu, ki se glasi ekonomični vpliv turizma, sem ob pregledu literature predstavil nekaj glavnih razlogov za potovanja v druge države. Predstavil sem seznam najbolj turistično obiskanih držav in seveda njihov zaslužek iz obiskov tujih turistov. V zadnjem delu teoretičnega dela sem predstavil vpliv športnega turizma na ekonomijo. Ob predstavljeni tipologiji športnih dogodkov sem predstavil še različne posledice organizacije velikega ali malega dogodka, ki je izveden v majhnem ali velikem mestu. V empiričnem delu, ki je kvalitativne narave, sem uporabil metodo polstrukturiranega intervjuja. Podatke sem pridobil s strani TZ zveze Nova Gorica, TIC Kranjska Gora, OK Planica, Kajak klub Soške elektrarne in prostovoljca, ki je deloval na dogodku Eurobasket 2013 v Sloveniji. Z analizo dokumenta Zaključnega poročila o Eurobasketu 2013 Igorja Ivaškoviča sem pridobil manjkajoče podatke o dogodku Eurobasket 2013. Podrobneje sem analiziral tri športne dogodke: Evropsko prvenstvo za mlajše člane in mladince v Solkanu 2016, Poleti v Planici in Eurobasket 2013. Z zbranimi in obdelanimi informacijami v diplomski nalogi želim pomagati razvijati športni turizem. Menim, da ima Slovenija s svojo naravo ogromno priložnosti, ki pa so lahko popolnoma izkoriščene le skozi poznavanje povratnih informacij o že organiziranih dogodkih, poznavanju trženja tovrstnih dogodkov ter poznavanja sposobnosti malih mest / krajev organizirati tovrstne dogodke.
Ključne besede: šport, košarka, naslov evropskega prvaka, sponzorstvo, Eurobasket, 2013, magistrske naloge
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 760; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

249.
Primerjava implementacije javnih politik zaposlovanja mladih na območju Mestne občine Nova Gorica in Občine Ajdovščina
Maruša Istenič, 2017

Opis: Diplomska naloga preučuje implementacijo javnih politik zaposlovanja mladih na območju Mestne občine Nova Gorica in Občine Ajdovščina. Namen je, da se na podlagi pozitivnih praks iz ene občine predlaga ukrepe v drugi občini in obratno. Diplomsko nalogo sestavljata dva dela. Teoretični del predstavlja pojme javne politike, policy analize, njen potek in zakonodajne ureditve zaposlovanja mladih v Sloveniji. To so tudi izhodišča za nadaljnjo analizo in kasneje primerjavo javnih politik. Empirični del diplomske naloge predstavlja po poteku policy analize dva pristopa k preučevanju. Prvi pristop je »od zgoraj navzdol«, pri katerem smo predstavili javnopolitične igralce na področju zaposlovanja mladih in javne politike, ki jih sprejemajo. Preučili smo javnopolitične igralce vse od nivoja Evropske unije, državnega nivoja in kasneje konkretne javne politike občin Nova Gorica in Ajdovščina. Pri drugem pristopu »od spodaj navzgor« smo informacije pridobili z intervjuji s ključnimi državnimi in civilnodružbenimi igralci v preučevanih občinah. Ugotovili smo, da je Občina Ajdovščina veliko prej zaznala problematiko zaposlovanja mladih kot pomembno in prej začela z ukrepi reševanja. Leta 2012 je sprejela Strategijo za mlade v občini Ajdovščina, v občini Nova Gorica pa je strategija v fazi obravnave. Kot razliko opažamo pomanjkanje civilnodružbenih igralcev, ki bi se ukvarjali s tematiko in izvajali sprejete javne politike v Novi Gorici. V občini Ajdovščina se s tem področjem bolj konkretno ukvarjajo organizacije Mladinski svet in Inštitut za mladinsko politiko. Dostop do političnih odločevalcev bolje ocenjujejo v Ajdovščini, predvsem z vidika upoštevanja predlogov in ne toliko možnosti predlogov. Kot rešitev v občini Nova Gorica vidimo predvsem možnost spodbud za participacijo mladih v institucijah (obuditev Mladinskega sveta), ki bi vodila tudi do boljše implementacije sprejetih ukrepov na področju zaposlovanja mladih in večjega nadzora.
Ključne besede: zaposlovanje mladih, implementacija javnih politik, Mestna občina Nova Gorica, Občina Ajdovščina, policy analiza, diplomske naloge
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 782; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

250.
Motivacija za izobraževanje zaposlenih na Območni službi Nova Gorica Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje
Martina Kavčič, 2013

Opis: V vsakdanjem življenju se pogosto srečujemo s pojmom motivacije. Vsak posameznik, ki želi biti konkurenčen na trgu dela, mora poskrbeti za svoj razvoj in se stalno izpopolnjevati in izobraževati. Pogosto se nam zastavlja vprašanje zakaj je nekdo za nekaj motiviran, drugi pa so zadovoljni sami s sabo, kje je torej tisti vzgib, motiv, ki povleče posameznika iz udobja. V raziskovalni nalogi sem se želela usmeriti na motivacijo za izobraževanje, tako sem v prvem delu opredelila pojme motivacije in izobraževanja odraslih. V drugem delu pa sem želela predstaviti kvantitativne in kvalitativne metode, s katerimi sem skušala najti odgovore na zastavljene hipoteze. Z diplomsko nalogo sem želela pridobiti odgovor na vprašanje motivacije za izobraževanje zaposlenih na Območni službi Nova Gorica Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje in v kakšni meri je vplivala sprememba zakonodaje na izobraževanje zaposlenih. Prišla sem do ugotovitve, da je motivacija za izobraževanje tistih udeležencev, ki se izobražujejo na podlagi zakona, šibka, medtem, ko je motivacija za izobraževanje tistih, ki se izobražujejo na lastno željo, veliko večja.
Ključne besede: motivacija, motiv, izobraževanje odraslih, Zavod RS za zaposlovanje, strokovni svetovalec
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 1116; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh