Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


341 - 350 / 451
Na začetekNa prejšnjo stran31323334353637383940Na naslednjo stranNa konec
341.
Analiza razvojnih odstopanj 4-5 letnih otrok glede na aktualne razvojne mejnike
Naja Oblak, 2017

Opis: Diplomsko delo predstavlja analizo razvojnih odstopanj 4-5 letnih otrok glede na aktualne razvojne mejnike. V teoretičnem delu so predstavljene teorije in raziskave razvoja otrok, razvojna področja (telesno-gibalno, zaznavno –spoznavno, socialno, čustveno-osebnostno), ter vpliv sodobne tehnologije in vzgoje na razvoj otrok.V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki smo jo izvedli v vrtčevski skupini otrok v starosti 4-5 let, s katero smo preverjali doseganje aktualnih razvojnih mejnikov na vseh razvojnih področjih. Ugotovili smo, da otroci v večini dosegajo vse predvidene razvojne mejnike. Težave so opazne predvsem na socialnem področju v povezavi z organizacijo igre in druženja s sovrstniki. Otroci so nadpovprečno sposobni na zaznavno- spoznavnem področju, ki vključuje matematične naloge, opazovanje podrobnosti kakršne koli narave in področju govora.
Ključne besede: otroci, razvojna področja, vpliv vzgoje, vpliv tehnologije, razvojni mejniki
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 956; Prenosov: 44
URL Celotno besedilo (0,00 KB)

342.
Povezava med čustveno inteligenco vodje in zadovoljstvom zaposlenih
Nataša Gole, 2016

Opis: Vodenje je proces, ki ga bodisi v formalni ali pa neformalni obliki najdemo v vsaki kulturi, družbi in skupini. Ne glede na univerzalnost tega pojma pa se tako skozi zgodovino kot znotraj posameznih enot pojavljajo razlike tako pri njegovi definiciji kot pri vsebini. Kar je včasih veljalo za pravilno, je danes popolnoma zmotno, in obratno. V sodobnem času čustva igrajo veliko in pomembno vlogo pri vodenju in predstavljajo ključ do uspešnosti. Kako, na kakšen način in v kolikšni meri, pa so vprašanja, na katera različni teoretiki različno odgovarjajo. Ta teoretična znanja so nam služila kot podlaga, da smo pripravili vprašalnik o čustveni inteligenci, ki nam je služil kot osnova za ugotavljanje stopnje čustvene inteligence pri vodjih. Ker smo želeli rezultate primerjati z analizo o zadovoljstvu zaposlenih, smo za vzorec izbrali top management, ki ga predstavlja 12 izvršnih direktorjev in direktorjev sektorjev, pri čemer so razpoložljivi podatki tudi o zadovoljstvu njihovih zaposlenih. Rezultati analize čustvene inteligence vodij nakazujejo, da obstaja povezava med zadovoljstvom zaposlenih in čustveno inteligenco vodje, saj ima celoten top management relativno visoko čustveno inteligenco, kar se sklada tudi z rezultati zadovoljstva zaposlenih, saj ima podjetje v splošnem relativno zadovoljne zaposlene. Raziskava pa obenem ni potrdila, da imajo vodje z višjo čustveno inteligenco tudi bolj zadovoljne zaposlene, kar pripisujemo temu, da je uspešno vodenje odvisno tudi od drugih komponent. Ker na zadovoljstvo zaposlenih poleg vodenja vplivajo še drugi dejavniki, je tudi soodvisnost teh dveh procesov težko natančno opredeljiva.
Ključne besede: vodja, stili vodenja, čustvena inteligenca, zadovoljstvo zaposlenih, diplomske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 828; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

343.
Vloga svojcev pri izboljšanju kakovosti življenja dementnega starostnika
Nena Sirk, 2017

Opis: Demenca je zelo pogosta duševna motnja v starosti. Ko se pojavi, močno prizadene vso družino. Svojci se znajdejo v težki situaciji, ki se za marsikoga zdi tudi brezizhodna. Z vsemi strahotami se je veliko lažje spopadati, če smo ozaveščeni, če vemo, s čim imamo opravka. Bolj ozaveščeni svojci pomenijo manjši strah in manjšo stisko. Diplomska naloga se osredotoča predvsem na svojce, ki imajo v družini starostnika, ki je zbolel za demenco. Razkriva njihove težave, stiske in strahove, s katerimi se spopadajo. S pomočjo dveh polstrukturiranih vprašalnikov, od katerih je bil en uporabljen v dveh fokusnih skupinah s svojci, drugi pa v intervjuju s strokovno delavko, zaposleno v domu za ostarele, smo pridobili odgovore, ki ponujajo vpogled v to obširno problematiko. Pojav demence močno vpliva na celotno družino oziroma na vse, ki so vpleteni v skrb za starostnika. Slednja je iz dneva v dan zahtevnejša. Predvsem zaradi tega so se v obeh družinah, ki sta bili udeleženi v raziskavi, odločili za nastanitev sorodnika v dom za ostarele. Ugotavljali smo, kako dobra je ozaveščenost ljudi o demenci, in ugotovili, da je premajhna. O tem je spregovorila tudi strokovna delavka, ki se vsakodnevno srečuje s težavami, ki nastajajo prav zaradi neznanja in nerazumevanja svojcev. Zanimalo nas je še, ali se svojci vključujejo v domsko oskrbo svojega sorodnika in če se, kakšni so njihovi načini. Sodeč po odgovorih, je zavedanje, da je zagotavljanje kakovosti življenja dementnega starostnika pomembno, precej dobro. Gre pa za težko dosegljiv cilj, pri katerem so pomembni sodelovanje, znanje in velika mera razumevanja. Delo s starostnikom z demenco ni lahko. Za svojce je vse še toliko huje. Diplomska naloga s pomočjo teorije in empiričnega dela ponuja le del odgovorov za boljšo predstavo vseh tistih, ki s tem nimajo veliko izkušenj, in za podporo vsem tistim, ki se osebno spopadajo s pastmi demence.
Ključne besede: demenca, starostniki, svojci, ozaveščenost, kakovost življenja, diplomske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 848; Prenosov: 50
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

344.
Delo zaupnika v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
Pela Krašna, 2016

Opis: Delo gasilcev in reševalcev je neprestano podvrţeno hudim stresnim situacijam in travmatičnim dogodkom. Zato se je v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami začel izvajati nov program psihosocialne pomoči, v sklopu katerega zaupniki izvajajo razbremenilne pogovore. Diplomska naloga obravnava ureditev psihosocialne pomoči v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. V Sloveniji namreč poznamo tovrstno obliko pomoči tudi pri policistih, ali drugih cestnih organizacijah, ki delujejo neodvisno od Izobraţevalnega centra za zaščito in reševanje Ig in se v svojem delovanju in organizaciji nekoliko razlikujejo od našega preučevanega modela. Učinkovitost in delovanje programa pri nas, do sedaj še ni bil analiziran, zaradi česar smo se odločili, da ga v okvirju diplomske naloge pregledamo. Preučevanja smo se lotili s pomočjo številnih virov, pogovorov z zaupniki, anketnima vprašalnikoma in analiziranjem treh hipotez. Medsebojni odnosi v kolektivu, ovire pri delu in glavni vzroki za potrebe po pogovoru z zaupnikom so glavne teme naših hipotez, na podlagi katerih smo lahko razbrali ali sistem tovrstne pomoči učinkovito deluje, ali potrebuje še kakšne izboljšave. Rezultati ki smo jih dobili tekom diplomske naloge, nam kaţejo da je delo zaupnikov izjemno učinkovito pri razbremenjevanju psihosocialnih teţav, s katerimi se soočajo posamezniki in njuno potrebno za vse poklice, kjer so osebe izpostavljene prevelikemu stresu in travmatskim izkušnjam. Tekom raziskovanja pa smo odkrili tudi nekatere pomanjkljivosti na področju izobraţevanja in pomanjkanja prostora za izvajanje razbremenilnih pogovorov. Glede na pozitivne posledice izvajanja tovrstnega programa, je potrebno posvetit še več pozornosti delu zaupnikov in dobljene pomanjkljivosti čim prej odpraviti, da bo program še toliko boljše funkcioniral.
Ključne besede: zaupnik, razbremenilni pogovori, stres, travme, psihosocialna pomoč, varstvo pred nesrečami, diplomske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 945; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (2,12 MB)

345.
Povezanost vzgojnih stilov staršev z razvojem samopodobe pri mladostnikih
Tanja Gregorin, 2016

Opis: Diplomsko delo predstavlja analizo vzgojnih stilov staršev v povezavi s samopodobo mladostnikov. Teoretični del vsebuje teorije in raziskave družine, različnih vzgojnih stilov, obdobje mladostništva, samopodobe mladostnikov na različnih področij kot so družinska, čustvena, medosebna, akademska, telesna in splošna samopodoba, ter povezave same vzgoje z razvojem samopodobe. V empiričnem delu diplomske naloge je predstavljena raziskava, ki smo jo izvedli med 111 anketiranci. Ugotovili smo, da je vzgoja staršev povezana z razvojem posameznikove samopodobe. Pokazalo se je, da vzgojni stili vplivajo na različna področja samopodobe, največji vpliv pa se je pokazal ravno pri družinski samopodobi, torej, kako otroci vidijo svojo družino ter svojo vlogo v njej ter kako si sami predstavljajo svojo bodočo družino. Zato je poudarjena pomembnost primernega izbora vzgojnega stila staršev, saj ta vpliva na samopodobo mladostnikov ter njihovo mnenje o samem sebi. V obdobju mladostništva pa je zelo pomembno, kakšna je posameznikova samopodoba, saj se mladostniki v tem obdobju veliko srečujejo z odnosi z osebami istega ter nasprotnega spola, začnejo se telesno razvijati in spreminjati, prav tako pa se tudi začnejo odločati, s čim se želijo v življenju ukvarjati in posledično izbirajo oziroma usmerijo svoj študij ter začnejo iskati primernega partnerja, s katerim si bodo v prihodnosti ustvarili svojo družino.
Ključne besede: družina, mladostniki, vzgoja, vzgojni stili, samopodoba, diplomske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 928; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

346.
Supervizija v psihoterapiji
Tjaša Ravnikar, 2017

Opis: Supervizija v psihoterapevtski oziroma svetovalni stroki je nujen in obvezen del, ki zagotavlja strokovnost in etičnost psihoterapevtskega procesa, razvoj kompetenc udeleženih in hkrati predstavlja način tešitve strokovnih potreb psihoterapevtov/svetovalcev. Zato je v praksi izjemno pomembno, da so do kakovostne supervizije upravičeni vsi supervizorji/svetovalci, da je vsem omogočena in dosegljiva ter da se je redno poslužujejo. V diplomski nalogi raziskujemo odnos psihoterapevtov/svetovalcev do supervizije. Izhajali smo iz petih postavljenih hipotez, s pomočjo katerih ugotavljamo, ali se večina psihoterapevtov/svetovalcev redno poslužuje supervizije, ali večina psihoterapevtov/svetovalcev pozitivno doživlja izkušnjo supervizije, ali se v večjem odstotku supervizije poslužujejo mlajši psihoterapevti/svetovalci, ali jim je pomembno in preverjajo primernost in strokovnost supervizorja ter ali lahko supervizija zadosti skoraj vse strokovne potrebe psihoterapevtov/svetovalcev. V teoretičnem delu razčlenimo in opredelimo supervizijo kot proces, opredelimo vlogo in naloge supervizorja in supervizanta ter opišemo supervizijski odnos in vse, kar le-ta v sebi nosi. V empiričnem delu s pomočjo kvantitativne metode oz. izvedene ankete raziskujemo odnos psihoterapevtov/svetovalcev do supervizije in ugotavljamo, na kakšen način se ta odnos izraža/manifetsira, s pomočjo kvalitativnega pristopa in izvedenega intervjuja pa raziskujemo globine supervizijskega odnosa ter notranjega sveta supervizorja in supervizanta. Z intervjuvanko tudi pokomentiramo in interpretiramo pridobljene rezultate ankete in postavljene hipoteze.
Ključne besede: supervizija, supervizor, psihoterapevti, svetovanje, psihoterapija, diplomske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1060; Prenosov: 41
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

347.
Zdravljenje odvisnosti od alkohola in rehabilitacija po zdravljenju
Veronika Mrak, 2017

Opis: Alkohol je povezan s številnimi škodljivimi posledicami na telesnem, duševnem, duhovnem, odnosnem in socialnem področju. Te lahko prizadenejo posameznika, njegovo družino, prijatelje, sodelavce, okolico in tudi celotno družbo. Predvsem pa je sindrom odvisnosti od alkohola v Sloveniji velik javnozdravstveni problem, ki ne vpliva le na zdravstveno stanje populacije, pač pa tudi na delovno storilnost aktivnega dela prebivalstva, odsotnost dela zaradi bolezni, ter varnost pri delu in varnost v prometu. Za oceno stopnje resnosti uživanja alkohola in škodljivosti le tega na posameznikovo življenje obstajajo standardizirani vprašalniki, ustrezen razgovor z bolnikom, klinični pregled in nekatere preiskave, včasih pa podatke dobimo s heteroanamnezo. V nalogi bomo predstavili odvisnost od alkohola (epidemiologija odvisnosti od alkohola, dejavniki, ki vplivajo na nastanek odvisnosti od alkohola, nevrobiološke mehanizme, diagnosticiranje sindroma odvisnosti, motivacija in motivacijski postopki v obravnavi, psihoterapija v procesu odvisnosti, uporaba zdravil pri zdravljenju, recidiv, organizacija zdravljenja odvisnosti od alkohola v Sloveniji - tri faze, pripravljalna faza, intenzivna psihoterapija, nadaljevalno zdravljenje in rehabilitacija- AA- anonimni alkoholiki, KZA- klub zdravljenih alkoholikov). Cilj diplomske naloge je, odgovoriti na raziskovalna vprašanja, kako uspešna je rehabilitacija zdravljenih alkoholikov, z obravnavo v okviru KZA in kako s pomočjo obravnave v sklopu AA. Ugotovili smo, da uporabniki kluba zdravljenih alkoholikov dosegajo boljše rezultate pri pozitivnih spremembah ki so jih deležni z vključitvijo v program, kot pa rezultati, ki jih dosegajo anonimni alkoholiki. Po naših rezultatih, skupina s strukturirano vsebino dosega boljše rezultate, vendar je pri odločitvi za včlanitev skupine prisotna stigmatizacija, in se uporabniki odločajo tudi na podlagi varnosti in razkrivanja svojih osebnih podatkov. Za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik in fokusni intervju z zdravljenci in njihovimi spremljevalci v obeh skupinah.
Ključne besede: alkoholizem, odvisnost od alkohola, zdravljenje, abstinenca, recidiv, rehabilitacija, KZA, anonimni alkoholiki
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1392; Prenosov: 234
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

348.
Primerjava vlog očeta in matere pri postavljanju meja v vzgoji otrok
Sandra Šmelc, 2018

Opis: Starševstvo je ena najtežjih vlog, v kateri se znajde vsak posameznik. Zavedati se moramo, da smo mi tisti, od kogar je naš otrok odvisen, zato je pomembno, da se potrudimo po najboljših močeh. Čas je največja dragocenost, ki jo lahko namenimo otroku. S tem skrbimo za dobre odnose znotraj družine. Tradicionalno starševstvo, ki smo ga bili navajeni v preteklosti, je v zadnjih par desetletjih začelo izginjati. Zamenjalo ga je sodobno starševstvo. Vzgoja otrok ni več naloga zgolj matere, temveč je vedno več poudarka na očetovstvu, kjer se tudi očetje aktivno vključujejo v vzgojo otrok. Breme vzgoje prevzemata oba starša, pri čemer je pomembno, da se s tem znata spopasti na način, ki je ustrezen za oba. Eden pomembnejših dejavnikov vzgoje je postavljanje meja. S tem starši usmerjajo in ohranjajo svojega otroka na pravi poti k odraslemu življenju. Z določanjem meja postavijo okvirje, znotraj katerih se otrok počuti varnega. Z odraščanjem se meje neprestano spreminjajo in dopolnjujejo. Na ta način se otrok uči in nabira nove izkušnje. Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnih izhodišč in empiričnega dela. Teoretična izhodišča so razdeljena v štiri glavne sklope: družina, avtoriteta, vzgoja in postavljanje meja. Največ pozornosti je namenjeno postavljanju meja s strani matere in očeta, na čemer temelji tudi moja raziskava. Želela sem preveriti, v kolikšni meri se razlikujeta vlogi očeta in matere. Rezultati so pokazali, da sta starša v določenih elementih vzgoje dokaj enakovredna, a vendar je celotno gledano še vedno mati tista, ki prevladuje.
Ključne besede: družina, vzgoja, postavljanje meja, avtoriteta, pravila, medsebojni odnosi, čustva, diplomske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 789; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (613,36 KB)

349.
Postavljanje ciljev v zasebnem življenju in poslovnem okolju
Primož Pangos, 2015

Opis: Danes vse več ljudi živi in deluje v poslovnih okoljih po ustaljenih tirnicah, brez kakršnihkoli velikih sprememb, ki bi morda lahko izboljšale kvaliteto njihovega življenja ter izboljšale pogoje njihovega poslovnega okolja. Razlog za to je zmeraj hitrejši tempo življenja. Zaradi tega ljudje preprosto ne znamo oziroma ne zmoremo najti dovolj časa, energije in motivacije, da bi se poglobili v kvaliteto življenja, v to, kako dosegati zadovoljstvo v poslovnem svetu ter da bi analizirali naše trenutno stanje in razmislili, kako bi ga lahko v prihodnosti tudi izboljšali oziroma obogatili. Čeprav ima večina ljudi željo, da bi dvignili kvaliteto življenja in dosegli napredek v poslovnih okoljih, kjer delujejo, teh želja ne izpolni oziroma jih ne izpolni v celoti, ker nima jasno postavljenih ciljev ali teh ne zna pravilno definirati. Cilje si lahko vedno postavljamo tako na osebnem nivoju kot tudi na poslovnem. Pri tem so nam v pomoč lahko različne tehnike in metode za postavljanje in doseganje ciljev, ki nas vodijo po korakih pri definiranju kakovostnih ciljev, ki so realno dosegljivi v naši bližnji prihodnosti. Cilji so lahko pomemben del našega življenja, saj z jasno postavljenimi cilji tako v zasebnem življenju kot tudi v poslovnem svetu kažemo zanimanje za dosego napredka na vseh ravneh. Če imamo svoje cilje zapisane na svojem osebnem seznamu ciljev, in jih nimamo samo v naših mislih, nas ta seznam vsakič, ko se nanj ozremo, opomni, da začnemo konstruktivno razmišljati o realizaciji le-teh. Zato želimo bralca opomniti, da je možen pozitiven vpliv na naše zadovoljstvo v privatnem življenju kot tudi v poslovnem okolju, z doseganjem naših zastavljenih ciljev.
Ključne besede: osebnostni cilji, poslovni cilji, poslovno okolje, zasebno življenje, metode, tehnike, diplomske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 803; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

350.
MEPI
Klavdija Nahtigal, 2015

Opis: Danes je vse več mladih, ki se izgubljajo v tem sodobnem svetu. Zakaj? Globalizacija prinaša veliko dobrega in še več slabega. Prinaša nam moderno tehnologijo, ki nam pomaga pri raznih kompleksnih težavah ob opravljanju vsakodnevnega dela, a po drugi strani posega v našo zasebno življenje in s tem v naš prosti čas. Vse preveč mlade populacije preživlja svoj prosti čas pred računalnikom, televizijo, iPadom ali telefonom. Kakšne spremembe prinaša sodobna tehnologija za otroke in mladino, vidimo šele danes po dobrih dvajsetih letih uporabe sodobnega računalnika. Sodobni računalnik ni namenjen samo reševanju zapletenih nalog, ampak tudi igranju iger, poslušanju glasbe, učenju kitare, virtualnemu komuniciranju, gledanju filmov itd. In prav vse to je privedlo do sprememb v razvoju družbe. Mladi tako rekoč nimajo želje oz. interesa, da bi se zabavali izven svoje sobe, ker jim je lažje, da se zabavajo za računalnikom. Ne čutijo potrebe po fizičnih stikih z vrstniki, ker imajo mnogo več virtualnih stikov prek raznih elektronskih naprav, pa čeprav z večino izmed njih niso nikoli spregovorili ali jih fizično videli. Vse te spremembe negativno vplivajo na njihov osebnostni razvoj, kar se kaže v njihovi psihični in fizični podobi. Posledice so vse bolj krute in neomajne. Mladi izgubljajo pristen odnos do človeka, postajajo nesamozavestni, imajo nizko samopodobo in slabe življenjske navade ter postajajo vse bolj nestrpni in agresivni, skratka imajo vse pogoje, da resno fizično ali psihično zbolijo. Ker so mladi vedno bili in bodo tudi v prihodnosti steber družbe, jim želimo pomagati. Zato želimo, da ozavestijo problem vpliva sodobne tehnologije na njihov razvoj in jim tako ponujamo različne rešitve. Ena od teh je tudi program MEPI, ki mladim omogoča, da opravljajo različne dejavnosti, s katerimi pridobijo nova znanja, veščine in izkušnje, ki bi jim pomagali v nadaljnjem življenju. Šele ko bodo opremljeni z vsemi potrebnimi orodji za nadaljnje življenje, bodo na svojo pot stopili samozavestno, brez strahu in z boljšo samopodobo.
Ključne besede: globalizacija, moderna tehnologija, prosti čas, osebnostni razvoj, posledice, bolezni, program MEPI, neformalno izobraževanje, diplomske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 784; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh