Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


151 - 160 / 1992
Na začetekNa prejšnjo stran12131415161718192021Na naslednjo stranNa konec
151.
Pravna ureditev prebivanja tujcev v Republiki Sloveniji
Romanca Anžel, 2022

Opis: Tujec, ki želi dlje časa bivati v Sloveniji, mora za to pridobiti ustrezni vizum ali dovoljenje za vstop in ustrezno dovoljenje za bivanje. V diplomski nalogi »Pravna ureditev prebivanja tujcev v Republiki Sloveniji« je predstavljena pravna podlaga za prebivanje tujcev, pogoji za pridobitev določenega dovoljenja za prebivanje ter vzroki za prenehanje dovoljenja za prebivanje. Temeljna pravna ureditev v Sloveniji na tem področju je Zakon o tujcih (ZTuj-2), kjer je prav tako implementirana zakonodaja institucij Evropske unije. Uvodna poglavja so namenjena spoznavanju osnovnih pojmov in samemu zakonitemu vstopu na ozemlje Republike Slovenije na podlagi vizuma in pravni ureditvi pogojev za pridobitev le-tega. Nadaljnje pisanje je razdeljeno na poglavja, kjer je urejena pridobitev dovoljenja za bivanje za državljane, ki prihajajo iz tretjih držav, to je držav izven območja ozemlja EU in na poglavja, kjer je urejena pridobitev dovoljenja za bivanje za državljane držav Evropske unije in družinskih članov le-teh ter članov družine državljanov naše države v Sloveniji. Za lažji pregled dejanskih razmer glede izdanih dovoljenj za prebivanje je v zadnjem poglavju predstavljena statistika izdanih dovoljenj v zadnjih enajstih letih. Na podlagi analize statističnih podatkov je razvidno, da je kvalitativna pravna ureditev prebivanja tujcev še kako pomemben pravni instrument za vzpostavitev stabilnih razmer v naši državi
Ključne besede: dovoljenje za prebivanje, država članica EU, tretja država, tujec, vizum
Objavljeno: 11.11.2022; Ogledov: 611; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

152.
Oblike pravnega varstva v postopkih javnega naročanja – pomen uvedbe sodnega nadzora nad odločitvami Državne revizijske komisije
Arijana Dronjak, 2022

Opis: Osrednja tema diplomskega dela je pravno varstvo v postopkih javnega naročanja. Sprva so predstavljeni postopki javnega naročanja, temeljna načela, vloga Državne revizijske komisije (DKOM) in nato še vsi postopki pravnega varstva – predrevizijski postopek, ki ga vodi naročnik, revizijski postopek, ki poteka pred DKOM, ter sodni postopek, v okviru katerega je mogoče uveljavljati izpodbojnosti pogodbe, terjati odškodnino za nastalo škodo kot posledico kršitve zakonskih določil pri vodenju postopkov javnega naročanja ali sprožiti upravni spor zoper odločitev DKOM. Posebno pozornost diplomsko delo posveča predstavitvi zadnje novosti, ki jo je pravno varstvo doživelo v letu 2021. Gre za možnost sprožitve upravnega spora zoper odločitve DKOM, ki je specializiran organ, pristojen za odločanje o zakonitosti oddaje javnih naročil, ki ima status tribunala v smislu 267. člena Pogodbe o delovanju EU, kar pomeni, da se šteje kot sodišče države članice. Ne glede na takšno poimenovanje DKOM ne gre enačiti z rednimi sodišči, saj ima DKOM zgolj kasatorična pooblastila, kar pomeni, da v okviru svojih pristojnosti ne more vsebinsko posegati v odločitev naročnika. Zaradi tega je bila takšna ureditev večkrat postavljena pod vprašaj, če je sploh skladna z evropskim pravnim redom in ali bi bilo morda treba nad DKOM uvesti sodni nadzor. Tem razmišljanjem je pritrdil tudi zakonodajalec, ki je z novelo Zakona o pravnem varstvu javnega naročanja uvedel upravni spor kot pravno sredstvo zoper DKOM in s tem uvedel sodni nadzor nad DKOM. V diplomskem delu sta postavljeni dve hipotezi. Prva pravi, da bo upravni spor privedel k poenotenju prakse na področju javnih naročil in posledično povečal pravno varnost. Ta hipoteza je zgolj delno potrjena, predvsem zato, ker je v letu in pol od uvedbe upravnega spora na razpolago premalo podatkov, na podlagi katerih bi lahko ocenjevali vpliv upravnega spora na prakso. Druga pa pravi, da z uvedbo upravnega spora ni bilo vzpostavljeno polno sodno varstvo. Ta hipoteza je potrjena, saj je v upravnem sporu skladno z ZPVPJN dopustno vložiti zgolj ugotovitveno tožbo. Posledično ne moremo govoriti o polnem sodnem varstvu v smislu 23. člena Ustave Republike Slovenije
Ključne besede: pravno varstvo, javna naročila, upravni spor, DKOM, sodni nadzor
Objavljeno: 11.11.2022; Ogledov: 470; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (552,27 KB)

153.
Stališča sodne prakse do razlastitvenih postopkov nepremičnin
Gala Žerjav, 2022

Opis: Lastninska pravica je z Ustavo varovana človekova pravica. Najbolj skrajni ukrep in omejitev lastninske pravice predstavlja razlastitev. V razlastitvenem postopku se znajdeta razlastitveni upravičenec, čigar želja je pridobitev pravice nad nepremičnino, in razlastitveni zavezanec. Razlastitev zakonsko ureja Zakon o urejanju prostora, ki je v veljavo stopil junija 2018. Razlastitveni postopek se vodi po Zakonu o splošnem upravnem postopku, uvrščamo pa ga med posebne upravne postopke. Proces razlastninjenja je z uporabo različnih metod predstavljen skozi stališča sodne prakse. Uporabljena predvsem analitična metoda je osredotočena na problematične dele razlastitvenega postopka. Pri urejanju prostora je poleg posameznika treba upoštevati tudi širšo družbo. V postopku je zato nujno potrebna konkretno izkazana javna korist. Ker je postopek za razlastitvenega zavezanca veliko bolj neprijeten, je treba postopke na sodiščih pospešiti in zagotoviti učinkovitejše rešitve, da tekom postopka in ob izidu ne zaznavamo dodatnih pravnih in ekonomskih posledic. Najbolj pomembna je konkretna in jasna določitev kriterijev za pripadajočo odškodnino, ki je lahko izkazana v denarju ali v obliki nadomestila v naravi. Prisilni odkup oziroma razlastitev kot način pridobitve lastninske pravice na nepremičnini razlastitvenemu zavezancu ne sme pustiti odprtega vprašanja, ali bo lahko po koncu postopka vzpostavil enake življenjske pogoje, kot jih je imel do sedaj.
Ključne besede: lastninska pravica, razlastitev, javna korist, odškodnina, nepremičnina
Objavljeno: 11.11.2022; Ogledov: 501; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

154.
Vpliv epidemije COVID-19 na institut dela na domu v Sloveniji
Nana Žalik, 2022

Opis: Epidemija COVID-19 je zelo ostro zarezala v naš vsakdan in v naše vsakdanje navade. Z namenom zajezitve širjenja koronavirusa je bilo na več področjih sprejetih več različnih ukrepov - na delovnopravnem področju je bilo eno takšnih delo na domu. Mnoga podjetja so se z namenom nadaljevanja nemotenih procesov in ohranitve delovnih mest prilagodila situaciji in množično organizirala delo na domu, kjer je bilo to mogoče. Naša zakonodaja ta institut pozna že preko pol stoletja, ga pa sicer ureja togo in skopo. Določa, da se lahko delo na domu uredi z dogovorom med delavcem in delodajalcem in s sklenitvijo primerne pogodbe. Z nastopom epidemije COVID-19 je bil izpolnjen glavni pogoj 169. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki omogoča, da se lahko v primeru izjemnih razmer delavcem enostransko odredi opravljanje dela na drugem kraju, torej tudi na domu. Delavci so bili prisiljeni zamenjati svoja delovna mesta za domače pisarne. Nekaterim je to ustrezalo, nekaterim ne, enako je bilo tudi pri delodajalcih; pri obojih so se pokazali pozitivni in negativni vplivi. Ti so bili tudi dejavnik pri odločitvi, ali si podjetje oziroma posameznik želi tako delati tudi v prihodnje. Zaradi vseh pozitivnih vplivov, ki so se pokazali, se zdi, da postaja delo na domu oziroma delo na daljavo globalno razširjena oblika dela prihodnosti.
Ključne besede: delovno razmerje, delo na domu, delo na daljavo, epidemija, COVID-10, koronavirus, izjemne razmere, odreditev dela na domu
Objavljeno: 19.10.2022; Ogledov: 503; Prenosov: 0

155.
Obsoletni predpisi in njihove ustavne posledice
Blaž Marinčič, 2022

Opis: Doktorska disertacija obravnava obsoletne predpise in njihove ustavne posledice. S pomočjo obstoječih ustavnopravnih pojmov se je v doktorski disertaciji zamejilo področje, ki ga zajema obsoletnost predpisa. Po primerjalnopravni metodi se je analiziralo dvainšestdeset držav, vključno s Slovenijo in eno supranacionalno organizacijo ter bilo ugotovljeno, na katerih področjih se pojavljajo obsoletni predpisi, kakšne ustavne posledice imajo, na kakšen način se države soočajo z obsoletnimi predpisi in katere ukrepe uporabljajo. Analizirale so se sodne odločbe najvišjih sodišč glede zadev, kjer so bili posredi obsoletni predpisi. Na podlagi opravljene analize sodnih odločb Ustavnega sodišča Republike Slovenije, Zveznega ustavnega sodišča Nemčije, Evropskega sodišča za človekove pravice, Sodišča Evropske unije, Vrhovnega sodišča Združenih držav Amerike, Vrhovnega sodišča Republike Palav in Vrhovnega sodišča Indije je bilo ugotovljeno, da obstajajo štirje pristopi, ki jih sodišča uporabljajo pri odločanju v zadevah, kjer se pojavijo obsoletni predpisi. Navedeni štirje pristopi, ki so pokazali, da obstajajo ponavljajoči se vzorci identičnih načinov obrazložitev sodb v omenjenih primerih, so služili kot podlaga za oblikovanje de lege ferenda predlogov. S pomočjo rezultatov opravljene raziskave je doktorska disertacija potrdila, da je pojem obsoletnosti potreben v teoriji prava in ustavnopravni teoriji ter da je ohranjanje obsoletnih predpisov v pravnem sistemu v nasprotju z načeli pravne države in je zato tak predpis tudi v nasprotju z ustavo. Rezultati analize sodnih odločb so pokazali, da lahko tako ustavno sodišče kot tudi zakonodajalec odpravita obsoletni predpis, doktorska disertacija pa je glede navedenega izoblikovala dva specifična ex ante in ex post načina soočanja z obsoletnimi predpisi, kar ustreza rezultatom raziskave. Doktorska disertacija je skozi interpretacijo rezultatov analize več kot dvainsedemdeset primerov, zajetih v oseminšestdesetih sodnih odločbah potrdila, da so učinki obsoletnih predpisov in njihova uporaba protiustavni, ob tem pa se posameznik lahko sklicuje tudi na kršitev človekovih pravic, če se njegovo ravnanje presoja po obsoletnem predpisu.
Ključne besede: predpisi, obsoletnost, zastarelost, človekove pravice, ustavna načela
Objavljeno: 19.10.2022; Ogledov: 638; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (3,11 MB)

156.
157.
158.
159.
Odprava diskriminacije žensk
Anja Karafatska, 2022

Ključne besede: diskriminacija, javna sfera, zasebna sfera, CEDAW, stereotip
Objavljeno: 27.09.2022; Ogledov: 530; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

160.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh