Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1591 - 1600 / 1992
Na začetekNa prejšnjo stran156157158159160161162163164165Na naslednjo stranNa konec
1591.
Alternativno reševanje sporov na področju zavarovalniške dejavnosti
Urška Star, 2018

Opis: Diplomska naloga je osredotočena na analizo alternativnega reševanja sporov na področju zavarovalniške dejavnosti. Zavarovalniški spori so posebnizato, ker izvirajo večinoma iz zavarovalne pogodbe. Zavarovalniceimajonamreč interes, da spore rešijona čim hitrejši, miren in zaupen način ter nadaljujejoposlovna razmerja s strankami kot zavarovalci. Obenem pa so zavarovalnice po zakonu zavezane zagotoviti postopke izvensodnega reševanja sporov za stranke kot potrošnike. Ker gre v zavarovalniški dejavnosti velikokrattudiza spore vezane na odškodnino, pa imajo podoben interes tudi zavarovanci, da dobijo izplačilo. Zavarovalna pogodba je sicer ena izmed bolj kompliciranih pogodb obligacijskega prava, zato je potrebna pojasnitev tudi bistvenih institutov zavarovalnega prava. Nepoznavanje vsebin zavarovalnih pogodb in dejavnosti je namreč lahko tudi razlog, ki privede do sporov. Diplomska naloga,ob presoji in primerjavi s sodnim postopkom reševanja sporov zastopa stališče, da so oblike alternativnega reševanja sporov, kot so predvsem arbitraža, ki je najbolj podobna postopkom pred sodišči in se konča z meritorno odločbo, pa tudi mediacija, kot posredovalni organ ter institut varuha dobrih poslovnih običajev v zavarovalništvu, za primere kršitev etičnega kodeksa in dobrih poslovnih običajev zavarovalnic, primerni načini za razreševanje zavarovalniških sporov. Pomembno jih je le uporabiti na pravilen način in s pravo obliko glede na naravo spora.
Ključne besede: zavarovalništvo, alternativno reševanje sporov, zavarovalni spori, arbitraža
Objavljeno: 26.07.2018; Ogledov: 2727; Prenosov: 232
.pdf Celotno besedilo (715,03 KB)

1592.
Problematika "predhodnih vprašanj" pred sodiščem EU v Luksemburgu
Vanessa Marcola, 2016

Opis: Postopek predhodnega odločanja je nedvomno eden izmed temeljnih gradnikov delovanja Evropske unije, saj z dialogom med avtonomnimi pravnimi redi držav članic in pravnim redom Evropske unije skrbi za enotno uporabo in razlago prava in s tem omogoča doseganje ciljev evropske integracije.V prvem delu diplomskega dela je predstavljena teoretična analiza razmerja med pravom Unije in nacionalnim pravnim redom držav članic, sledi ji analiza vloge nacionalnega sodnika v EU ter pomen in namen postopka predhodnega odločanja. V nadaljevanju so predstavljene nekatere postopkovne posebnosti in pravila glede uporabe instituta predhodnega odločanja. Predstavljena je razlika med pravico in dolžnostjo uporabe instituta predhodnega odločanja ter negativne posledice, ki zadenejo državo, ki ne sproži referenčnega vprašanja, čeprav bi ga morala. V zadnjem delu naloge pa so predstavljeni še učinki odločbe sodišča EU,s katero slednje odgovori na referenčno vprašanje.Veliko postopkovnih pravil oziroma njihovih izjem ni določenih s pozitivno zakonodajo, temveč so se oblikovala s pomočjo sodne prakse Sodišča EU. Tako tudi za postopek predhodnega odločanja veljajo določene izjeme glede pravice in dolžnosti uporabe instituta. Razpršenost pravil in velik vpliv sodne prakse lahko štejemo za eno večjih ovir pri soočanju nacionalnih sodnikov z uporabo instituta predhodnega odločanja, predvsem tistih, ki izhajajo iz mlajših držav članic in prava EU niso toliko vešči. Navedeno lahko predstavlja velik problem v smislu zagotavljanja pravne varnosti in kršenja temeljnih pravic državljanov EU. Poleg tega nacionalnemu sodišču, ki opusti dolžnost uporabe instituta predhodnega odločanja,grozijo različne negativne sankcije.Čisto na koncu diplomskega dela je predstavljena uporaba instituta predhodnega odločanja s strani slovenskih sodišč. Slovenija je do konca leta 2016 vložila skupaj 16 referenčnih vprašanj, od tega dve s predlogom za obravnavanje po nujnem postopku. Največ predlogov je bilo Sodišču EU posredovanih na podlagi tretjega odstavka 267. člena PDEU, kar jasno kaže, da nacionalna sodišča,vsaj sodišča nižje instance,niso naklonjena uporabi instituta predhodnega odločanja. Enak trend lahko zasledimo pri vseh mlajših državah članicah. Elementov, ki vplivajo na aktivnost nacionalnih sodišč pri sprožanju predhodnih vprašanj,je veliko in niso vsi v enaki meri izraženi v vseh državah članicah, zato je odnos med njimi in številom postavljenih predhodnih vprašanj težko dokazati. Vsekakor pa je treba predstavljene elemente ozavestiti in njihov vpliv kar se da omejiti.
Ključne besede: enotna razlaga prava, predhodno odločanje, Evropska Unija
Objavljeno: 24.07.2018; Ogledov: 2545; Prenosov: 222
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

1593.
Data protection in EU life sciences
Tina Debeljak, 2018

Opis: This thesis will discuss the topic of data protection in Life Sciences. Describing and analysing will be conducted in parallel with description of respective mechanisms and tools used in data management, such as consent. Thesis will further address flow of personal data, influenced by innovation, economic growth and the digital single market strategy. These factors are essential in maximizing the benefits of data processing in the field Life Sciences of European Union. The focus of my research will be set on data subject and its rights within the scope of the European Union. Data subjects' existence will be described within the scope of clinical trials, pharmacovigilance, "eHealth", "mHealth" iniciative, impacted by the new data protection reform. Data protection is one of the fundamental rights in the European Union. How it can be secured and guaranteed that data subjects' anonymity is intact while delivering a good business practice through data protection strategy and polices, is a multi layered question. The analysis shall address data protection and security measures for collecting, storing and transferring personal data.And lastly, research work will address data privacy maintenance in use of mobile devices for health-related purposes. Benefits of digitalization, suposedly, go far beyond their economic impact, which is what the thesis will be discussing.
Objavljeno: 24.07.2018; Ogledov: 2035; Prenosov: 193
.pdf Celotno besedilo (551,63 KB)

1594.
Ex ante pristup nacionalnih regulatornih tijela u procesu regulacije telekomunikacijskog tržišta
Damir Kramarić, 2017

Opis: Nacionalna regulatorna tijela imaju ključnu ulogu u provedbi regulacije telekomunikacijskog sektora, zbog čega uspjeh u ostvarenju regulatornih ciljeva, u značajnoj mjeri, ovisi o njihovoj kompetentnosti i neovisnosti. Problem, koji se razmatra u ovoj disertaciji, neujednačena je primjena regulacije nacionalnih regulatora na razini država članica Europske unije, uzroci koji dovode do regulatorne nedosljednosti te mogući mehanizmi za njihovo uklanjanje. S obzirom na specifičnost postupka implementacije i provedbe regulacije između europske i razine država članica, razmatrani su odnosi između tijela koja sudjeluju u regulatornom procesu te uloga i učinkovitost djelovanja BEREC-a, kao supranacionalnog foruma za koordinaciju i usuglašavanje regulatorne prakse. Analizom relevantnih odluka Suda Europske unije, razmatrana je njegova uloga "korektora" u ujednačavanju primjene regulacije te odnos sa žalbenim tijelima država članica koja odlučuju u postupcima protiv odluka nacionalnih regulatornih tijela. Posebno je analiziran razvoj regulacije te ustroj i neovisnost regulatornog tijela za telekomunikacije u Republici Hrvatskoj kao "analiza slučaja". Završno, razmatrana su moguća rješenja za unapređenje mehanizama kojima bi se otklonio problem regulatorne nedosljednosti u okviru postojećeg zakonodavstva i u odnosu na eventualne izmjene usmjerene prema uvođenju efikasnijih instrumenata i mehanizama regulacije.
Ključne besede: telekomunikacije, regulacija, pravo, ex ante
Objavljeno: 24.07.2018; Ogledov: 2047; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

1595.
Vodne pravice - nadomestitev koncesije za rabo vode z vodnim dovoljenjem
Boro Ćulibrk, 2018

Opis: Sladka oziroma pitna voda je nujen pogoj za preživetje vseh živih bitij. Voda je načeloma obnovljiv vir, vendar ni neomejen in je ranljiv, zato je pomembno, da z vodo in vodnim okoljem ravnamo na trajnostni način, da si lahko zagotovimo gospodarske in družbene koristi, ne da bi pri tem prikrajšali prihodnje generacije. Preveč vode povzroča poplave, premalo vode povzroča sušo in pomanjkanje pitne vode, oba pojava pa človeštvu in življenjskemu okolju povzročata težave. S celovitim upravljanjem na področju voda, ki vključuje tudi odločanje o rabi vode, lahko do neke mere vplivamo na škodljivo delovanje in količinsko ter kakovostno stanje voda. Dostop do pitne vode je osnovna človekova potreba, zato je prav, da je pravica do pitne vode pripoznana kot človekova pravica, družba pa mora biti organizirana tako, da je zmožna prioritetno zagotoviti dostop do vode za osnovne potrebe ljudi, kot so pitje, kuhanje in higiena. Ko zadostimo osnovnim potrebam po vodi, moramo spoštovati potrebe naravnega vodnega in drugega okolja, ki ravno tako potrebuje določeno količino vode in druge pogoje za ohranitev dobrega stanja. Od tu naprej lahko razpoložljivo vodo namenimo za druge namene, npr. za namakanje, industrijo ali energetiko.Vodna pravica je v svojem bistvu pravni institut, ki imetniku za določen čas in namen dovoljuje odvzem, preusmeritev, shranjevanje ali rabo določene količine vode. V Sloveniji glede rabe vode velja koncept javnega dobra. Za splošno rabo voda ni potrebno dovoljenje države, za posebno rabo vode pa je treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja, koncesije oziroma posebno rabo vode evidentirati. Vodno pravico je med drugim treba pridobiti za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarni.Za hidroelektrarno z instalirano močjo, manjšo od 10 MW,ki jo pogovorno imenujemo mala hidroelektrarna ali, krajše, MHE, je treba pridobiti vodno dovoljenje, za hidroelektrarno z enako ali večjo močjo od 10MW pa je potrebna koncesija.Zakon o vodah (ZV-1) je ob uveljavitvi določal, da je koncesijo za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarni treba pridobiti, če je priključena na javno električno omrežje. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (ZV-1B) je določil, da je za MHE treba pridobiti vodno dovoljenje, za večje hidroelektrarne pa je ohranil koncesijo. Določil je še, da z dnem uveljavitve zakona prenehajo veljati koncesijski akti za MHE indase uporabljajo, dokler ministrstvo koncesij ne nadomesti z vodnim dovoljenjem, v katerem se določi izvajanje vodne pravice za čas, v obsegu in pod pogoji, določenimi v koncesijskih aktih in koncesijskih pogodbah. Imetniki koncesij za MHE menijo,da sodoločbe 25. člena ZV-1B protiustavne, ker se z nadomestitvijo koncesije z vodnim dovoljenjem posega v pridobljene pravice, ne da bi bili izpolnjeni pogoji, ki so se za tak poseg izoblikovali v praksi Ustavnega sodišča RS.
Ključne besede: vodne pravice, pravica do vode, koncesije za rabo vode, vodno dovoljenje, male hidroelektrarne
Objavljeno: 24.07.2018; Ogledov: 3350; Prenosov: 233
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

1596.
1597.
1598.
1599.
1600.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh